Issuu

Korak naprej: Smernice za prireditve za odrasle Barbara Marinčič

Proaktivna knjižnica

„Načrti niso vredni nič, če ni načrtovanja.“ (Albert Einstein)

Vir: 10. april 2019

https://www.pinterest.com/search/?q=event%20management%2 0planning&rs=filter

Namen smernic

    

spremljanje potreb uporabnikov nadgradnja in nove storitve Ljubljana Unescovo mesto literature sodelovanja z akterji s področja knjige analiza okolja vsebine za različne ciljne skupine (starostne, ranljive skupine) pasivni udeleženci aktivni udeleženci vpliv prireditev na udeležence razvijanje orodij za merjenje vpliva



Vir fotografij: https://www.pinterest.com/pin/259379259759327135/

10. april 2019

     

različne knjižnice enaka raven razvoja vseh knjižnic v mreži MKL knjižnice v mreži MKL bodo prepoznavne po posameznem tipu prireditve vsebinsko profiliranje knjižnic Ljubljana - Evropska prestolnica kulture 2025 MKL bo s svojim programom prireditev dodala pomemben prispevek k morebitnemu nazivu prostor diskurza MKL bo spodbujala javne razprave na aktualne teme in omogočali soočenja različnih mnenj. kader knjižnica bo zagotavljala dovolj strokovno usposobljenega kadra za kakovostno izvajanje prireditev za odrasle merjenje in evalviranje kakovosti prireditev izvajanje uravnoteženega programa s poudarkom na kakovosti in ne na količini prireditev.

10. april 2019

Vzroki za pripravo smernic ZUNANJI DEJAVNIKI  Gospodarska nestabilnost  Permanentni Unescov naziv Ljubljana – mesto literature  Staranje prebivalstva  Knjižnica kot »tretji« prostor  Hitra rast novih spoznanj in znanj  Socialna razslojenost  Velika ponudba kulturnoizobraževalnih vsebin v Ljubljani.  Prevladovanje vizualnih medijev

10. april 2019

NOTRANJI DEJAVNIKI  Veliko število prireditev v mreži MKL  Nepovezanost med prireditelji  Finančna sredstva  Kadrovske omejitve  Rezultati raziskav prireditev  Koncepta prireditev MKL  Nehoteno (nekontrolirano) ponavljanje izvajalcev.  Prošnje izvajalcev za uvrstitev v program knjižnice  Število obiskovalcev prireditev

Cilji smernic             

Cilj 1: Prireditve za odrasle pripomorejo k dobrobiti in razvoju posameznikov in lokalne skupnosti Cilj 2: Pri izvedbi prireditev za odrasle knjižnica išče partnerje in vzpostavlja sodelovanja Cilj 3: Pri izvedbi prireditev knjižnica upošteva notranje okolje Cilj 4: Knjižnica uresničuje proaktivno vlogo v lokalni skupnosti Cilj 5: Knjižnica organizira prireditve v skladu s kriteriji prireditev za odrasle Cilj 6: Knjižnica v aktualnem strateškem obdobju (2017-2021) zmanjša število prireditev na letni ravni za vsaj 10 % Cilj 7: Iz programa knjižnice je razvidno, da ima knjižnica izdelano politiko načrtovanja prireditev Cilj 8: Knjižnica ima poenoteno politiko organizacije prireditev Cilj 9: Odobritev izrednih avtorskih honorarjev Cilj 10: Knjižnica je bolj prepoznavna v medijih Cilj 11: Knjižnica evalvira uspešnost izvedene prireditve Cilj 12: Knjižnica v evalvacijo prireditev vključuje uporabnike Cilj 13: Knjižnica ima izdelano politiko reševanja pritožb

10. april 2019

Razlaga pojmov 

       

Prireditev: prireditev je nekaj, kar se zgodi in kar običajno poteka po vnaprej določenem programu. Sestavljena je iz dogodka ali niza dogodkov, za uresničitev katerih so potrebne različne aktivnosti. Dogodek: je del prireditve, ki je lahko sestavljena tudi iz niza dogodkov. Odrasli: osebe, stare nad 20 let. Organizator prireditve: pravna ali fizična oseba, ki prevzame organizacijo in izvedbo prireditve. Prireditelj: kdor omogoči, da se prireditev začne, uresniči. Izvajalec: kdor je aktivno udeležen pri prireditvi. Gost: kdor je povabljen k sodelovanju na prireditvi. Obiskovalec: kdor je prisoten na prireditvi kot gledalec (npr. obiskovalec strokovnega predavanja, literarnega večera). Udeleženec: kdor je prisoten na prireditvi in skozi cel potek prireditve aktivno sodeluje (npr. udeleženec delavnice, tečaja).

10. april 2019

Osnovna izhodišča za organizacijo prireditev v splošni knjižnici  Zakon o knjižničarstvu (UL RS 92/15)  Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018−2028)  Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013−2020  Strateški načrt MKL za obdobje 2017−2021  IFLA Public Library Service Guidelines (2010)

10. april 2019

Posnetek stanja ORGANIZIRANOST

ANALIZA PRIREDITEV

KNJIŽNIČNA MREŽA

STATISTIČNA POROČILA

KNJIŽNIČNI PROSTORI

ANALIZA OBDOBJA TREH MESECEV

TEHNIČNA OPREMLJENOST

INTERVJUJI IN OBLIKOVANJE PERSON

KNJIŽNIČNO OSEBJE

UPORABNIŠKA IZKUŠNJA

RAZISKAVA NINAMEDIE

10. april 2019

Primera dobre prakse

Zakaj so Knjižnice grada Zagreba lahko primer dobre prakse?  odmevne prireditve z dolgoletno tradicijo  stalnost in cikličnost prireditev  izvirna poimenovanja prireditev in projektov  pokrivajo humanistične in naravoslovne teme  knjižnice so prepoznavne po stalni prireditvi  dobra organiziranost razstavne dejavnosti  prirejajo tudi razstave posameznih, manj uveljavljenih razstavljavcev in spodbujajo ustvarjalnost.  Stalni dnevi prireditev, posledično manjša prekrivanje istovrstnih prireditev 10. april 2019

 Zakaj je NYLP primer dobre prakse?  knjižnica je pomembna ustanova v mestu, zaradi zgodovine in monumentalnih stavb  raziskovalni centri povečujejo prepoznavnost knjižnice  knjižnice odražajo profiliranost  knjižnica organizira srečanja z vrhunskimi in uveljavljenimi literati, umetniškimi ustvarjalci, znanstveniki, intelektualci  program knjižnice odraža odzivnost na aktualne teme, soočenja mnenj, aktualne vsebine 34

Zunanje okolje kot izhodišče za načrtovanje prireditev  Metoda analize lokalne skupnosti glede na strokovna priporočila in standarde Podatke zajema iz 6 različnih področij:      

10. april 2019

Profil delovanja knjižnice Mnenja uporabnikov knjižnice in prebivalcev Profil lokalne skupnosti Usmeritve in prioritete lokalne skupnosti Pregled zunanjega okolja Povezovanje skupnega razumevanja poslanstva knjižnice in organizacijskih vrednot, za katere se knjižnica zavzema.

 Metoda raziskave zunanjega okolja po priporočilih MKL o Podatke zajema iz 7 različnih področij:  Geografsko: površina, število in gostota prebivalcev po občinah oziroma četrtnih skupnostih.  Demografsko: starost in delež starostnih skupin, delež po spolih, etnične skupine po občinah oziroma četrtnih skupnostih.  Gospodarsko: socialni status prebivalcev, število brezposelnih, migracije in dnevne migracije po občinah ter struktura gospodarskih dejavnosti po občinah in četrtnih skupnostih.  Družbeno-kulturno: vzgojno-izobraževalne, kulturne, športne, socialne organizacije in kulturna dediščina po občinah in četrtnih skupnostih.  Tehnološko: odstotek gospodinjstev z dostopom do širokopasovnih internetnih povezav, brezžičnega interneta, kabelske televizije idr.  Naravno: naravne znamenitosti in naravna dediščina po občinah.  Politično-pravno okolje: ureditev na državnem nivoju in razmere v lokalnem okolju.

10. april 2019

Notranje okolje ď‚§ Raziskava notranjega okolja â€˘ prireditvene zmogljivosti â€˘ sprotna analiza prireditev

10. april 2019

Vsebinski vidik       

vrednote knjižnice odziv na aktualno dogajanje proaktivna vloga knjižnice aktivno iskanje vsebin uporabniki kot aktivni udeleženci socialna vloga knjižnice avtonomija knjižnice

10. april 2019

Kriteriji prireditev

SPLOŠNI KRITERIJI • KNJIŽNIČNE VLOGE • VELIKOST OKOLJA

10. april 2019

VSEBINSKI KRITERIJI • KRITERIJI ZA POSAMEZNO VRSTO PRIREDITEV

KRITERIJ ŠTEVILA PRIREDITEV • REGULACIJA ŠTEVILA PRIREDITEV

OMEJITVE • GLEDE NA KRITERIJE

Načrtovanje prireditev Načrtovanje na več nivojih:  strateško načrtovanje prireditev  letno načrtovanje prireditev  mesečno načrtovanje prireditev

Terminski načrt:  stalni dnevi prireditev  stalni dnevi po nekaterih vrstah prireditev  ura prireditev in trajanje

10. april 2019

Organizacijski vidik    

elementi uspešne in poenotene organizacije pristop do izvajalca prireditev pristop do izvedbe organizacija prireditev glede na velikost in vlogo knjižnice  organizacija prireditve glede na vrsto prireditve

10. april 2019

Finančni vidik  Knjižnica ima številne možnosti za vzpostavitev partnerstev in sodelovanj in posledično lahko organizira brezplačne prireditve, kar kot dober gospodar načrtuje in izvaja.  Knjižnica spoštuje kriterije kulturnega, izobraževalnega in vzgojnega poslanstva dejavnosti ter se v skladu s tem odloča o primernosti financiranja posameznega dogodka.

 Knjižnica z izplačilom avtorskega honorarja vrne davkoplačevalski denar in podpira razvoj lokalne skupnosti.

10. april 2019

Promocija prireditev  promocijska orodja znotraj MKL  promocijska orodja zunaj MKL  protokol promocije

10. april 2019

Evalvacija in vključevanje uporabnikov v prireditve za odrasle

 Poročilo prireditelja po prireditvi • ocena uspešnosti glede na pričakovanja

 Evalvacija in vključevanje uporabnikov • evalvacijski vprašalnik • intervju • fokusne skupine

10. april 2019

Politika in postopki reševanja pritožb  pritožbe obiskovalcev/udeležencev  pritožbe izvajalcev

10. april 2019

„Dandanes človek komajda še pomisli na to, da je v življenju najlepše izkazovati lastne moči, vendar ne z nekim namenom, temveč tam, kjer delovanje sovpade z namenom.“ (Erich Fromm)

10. april 2019