Knjiga se posveča 359 besedilom pripovednega žanra, v katerem je od srede 19. stoletja do danes 143 avtorjev porabilo 26 milijonov besed za refleksijo nacionalne preteklosti ter oblikovanje strategij nacionalnega preživetja. Izbirali so med več možnimi odnosi do tujega: 1. pokončanjem sovražnika, kot ga zmore Krpan v spopadu z Brdavsom, 2. zanikanjem eksistence tujega po zgledu Jurija Kozjaka, kjer se navidezno tuje izkaže za domače, in 3. prevzemom in adaptacijo tujih vrednot, kot ju uresničuje Prešernov Črtomir. Korpus obravnava po žanrskih tipih (roman o antiki, viteški, biografski roman, turška povest, pripovedi o pokristjanjevanju, protestantih, kmečkih uporih, čarovnicah, Uskokih, celjskih grofih, lokalni zgodovini itd.) in interpretira njegova osrednja dela (Mlinarjevega Janeza Ferda Kočevarja, Tavčarjevo Visoško kroniko, Bartolovega Alamuta) ter avtorske opuse (Miroslava Malovrha, Ivana Preglja).
