Delo predstavlja celovit, večplasten in tudi interdisciplinaren pogled na položaj in razvojne možnosti kmetijstva in kmetov na primeru Mestne občine Ljubljana, ki so se znašli v vrtincu hitrih sprememb in mnogokrat povsem navzkrižnih interesov. Kot metodološki model se lahko uporabi tudi za sorodne raziskave v drugih slovenskih (kmetijskih) območjih, ki se soočajo na eni strani z urbanimi pritiski, na drugi pa z zahtevami po proizvodnji kvalitetne hrane v mestnem zaledju. Obsežno na terenu pridobljeno gradivo ter analize na nivoju celotne občine poudarjajo razlike med tremi značilnimi geografskimi in pridelovalnimi območji. Vsebinsko nadgradnjo predstavlja še behavioristična študija, ki analizira odnos oziroma percepcijo kmetov do njihove dejavnosti in vizijo nadaljnjega razvoja kmetijstva in prostora.
