Sistematični pregled in analiza vizualnih sporočil, predvsem lepakov, skozi katero nas popelje Meta Kordiš, nam pokaže preteklo Ljubljano in njene prebivalce ter prebivalke v dvojni luči vsakdanjih opravkov, razvedrila in radovednega sledenja modernim dosežkom ter v luči ustvarjanja samopodobe, ki brez zadržkov razkriva kolektivne reprezentacije v njihovi najelementarnejši luči. Zato je delo izjemno pomemben donesek k samoprepoznavanju in kritičnemu odnosu do okolja, v katerem živimo. S hkratnim upoštevanjem sledov modernega življenja in njihovo historično afirmacijo v urbanem okolju je tudi pomemben donesek sodobni etnologiji oz. kulturni antropologiji, ki jo marsikatero oko še vedno vidi kot stereotipno vedo o tradicionalni kmečki kulturi »večinskega« dela slovenskega prebivalstva v nedoločeni preteklosti. Analize in interpretacije plakatnega gradiva Mete Kordiš kažejo, da se moramo bolj intenzivno ozirati na spregledane razsežnosti svoje lastne zgodovine, ne pa samo na tuje zglede.
