Janez Tušek
Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v neločljivo zvezo
Janez Tušek
Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v neločljivo zvezo
I
II
Naslov publikacije:
Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v neločljivo zvezo
Avtor:
Janez Tušek
Strokovni recenzenti:
Prof. dr. Ladislav Kosec, univ. dipl. inž. met. Doc. dr. Damjan Klobčar, univ. dipl. inž. stroj. Doc. dr. Andrej Lešnjak, univ. dipl. inž. stroj. Doc. dr. Borut Zorc, univ. dipl. inž. met. Dr-ing. Miro Uran, univ. dipl. inž. elektro.
Jezikovni pregled: Izdelava ilustracij, obdelava slik, prelom in priprava za tisk:
Kristina M. Pučnik Zlatko Levačič
Založba:
Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Tisk:
Birografika BORI d.o.o., Ljubljana
Naklada: Leto prve izdaje: Naslov avtorja:
300 izvodov 2014 Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž. str. Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana 40,00 eur (z DDV)
Cena:
Avtorske pravice so pridržane. Gradiva iz publikacije ni dovoljeno kopirati, reproducirati, objavljati ali prevajati v druge jezike brez pisnega dovoljenja avtorja.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 621.791(075.8) TUŠEK, Janez, 1952Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v neločljivo zvezo / Janez Tušek. - 1. ponatis. - Ljubljana : Fakulteta za strojništvo, 2015 ISBN 978-961-6536-75-2 282414848
III
IV
Vse bina knjige Predgovor
1
1. Uvod
3
2. Zgodovinski pregled varjenja in sorodnih tehnik spajanja materialov
7
3. Osnovni izrazi v tehnikah spajanja materialov 3.1 Nekaj najpomembnejših izrazov v tehnikah spajanja materialov 3.2 Poimenovanje in označevanje zvarov in zvarnih spojev ter trdo in mehko spajkanih spojev na risbah
19 22
4. Razdelitev tehnik varjenj in sorodnih tehnik spajanja materialov
35
5. Fizikalno-metalurške osnove varjenja in sorodnih tehnik spajanja materialov 5.1 Principi varjenja materialov s taljenjem 5.1.1 Viri energije za varjenje s taljenjem in za druge tehnike spajanja 5.1.2 Taljenje materiala med varjenjem 5.1.3 Izkoristek energije in materiala pri varjenju 5.1.4 Toplotni pojavi pri talilnem varjenju 5.1.5 Kinetika taline vara 5.1.6 Strjevanje taline vara 5.2 Principi varjenja brez taljenja 5.3 Lastnosti materialov, pomembne za varjenje
43 46 48 49 50 52 57 59 60 63
6. Elektroobločno varjenje 6.1 Viri varilnega toka 6.1.1 Osnovne značilnosti virov toka 6.1.2 Vrste oziroma oblike električnih tokov za obločna varjenja 6.1.3 Varilni transformator 6.1.4 Varilni agregat 6.1.5 Varilni usmernik 6.1.6 Varilni inverter 6.1.7 Sinergijski vir toka 6.1.8 Sklepna misel ob virih varilnega toka 6.2 Varilni oblok 6.2.1 Sestava varilnega obloka 6.2.2 Statična in dinamična karakteristika varilnega obloka 6.2.3 Regulacija dolžine obloka 6.2.4 Prehajanje materiala skozi varilni oblok 6.2.5 Sile v obloku, ki povzročajo prehod materiala 6.2.6 Pihalni učinek varilnega obloka 6.2.7 Varilni parametri pri obločnem varjenju 6.2.8 Taljenje dodajnega materiala v obloku – talilni učinek 6.2.9 Dodajni materiali za obločna varjenja 6.2.10 Lege varjenja pri obločnih varjenjih
69 72 72 76 77 80 82 83 84 86 86 87 88 89 90 94 95 96 97 99 100
26
V
V se b i na k n jig e 6.3 Obločni varilni postopki 6.3.1 Ročno obločno varjenje z oplaščeno palično elektrodo 6.3.1.1 Opis procesa 6.3.1.2 Viri varilnega toka 6.3.1.3 Oplaščena palična elektroda 6.3.1.4 Tehnološke značilnosti ročnega obločnega varjenja 6.3.2 Varjenje MAG in MIG 6.3.2.1 Proces varjenja MAG/MIG 6.3.2.2 Oprema za varjenje MAG/MIG 6.3.2.3 Dodajni materiali za varjenje MAG/MIG 6.3.2.4 Zaščitni plini za varjenje MAG/MIG 6.3.2.5 Tehnološke značilnosti varjenja MAG/MIG 6.3.2.6 Novejše izvedbe varjenja MAG/MIG 6.3.3 Varjenje TIG 6.3.3.1 Proces varjenja TIG 6.3.3.2 Oprema za varjenje TIG 6.3.3.3 Dodajni materiali in zaščitni plini 6.3.3.4 Tehnologija varjenja TIG 6.3.3.5 Varjenje A-TIG 6.3.3.6 Razvoj varjenja TIG 6.3.4 Varjenje pod praškom 6.3.4.1 Opis procesa varjenja pod praškom 6.3.4.2 Oprema za varjenje pod praškom 6.3.4.3 Dodajni materiali za varjenje pod praškom 6.3.4.4 Varilni praški 6.3.4.5 Odgor in prigor elementov pri varjenju pod praškom 6.3.4.6 Izvedbe naprav za varjenje pod praškom 6.3.5 Plazemsko varjenje 6.3.5.1 Opis procesa 6.3.5.2 Oprema za varjenje s plazmo 6.3.5.3 Tehnologija varjenja s plazmo 6.3.5.4 Primeri uporabe 6.3.6 Drugi obločni postopki varjenja 6.3.6.1 Postopek arc-atom 6.3.6.2 Gravitacijsko varjenje 6.3.6.3 Varjenje z magnetno krmiljenim oblokom 6.3.6.4 Elektroiskrno navarjanje 6.3.6.5 Varjenje čepov 6.3.6.6 Varjenje pod žlindro in pod plinom 6.3.6.7 Orbitalno obločno varjenje 6.3.6.8 Obločno varjenje v ozki reži 6.3.6.9 Podvodno obločno varjenje
VI
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
101 101 102 102 103 110 111 112 113 114 118 122 123 125 126 127 129 130 133 133 134 134 136 137 138 140 142 146 146 147 149 150 152 152 152 153 155 156 158 160 163 164
Vse bina knjige 7. Varjenje z visoko gostoto energije 7.1 Varjenje z elektronskim snopom 7.1.1 Princip varjenja z elektronskim snopom 7.1.2 Oprema za varjenje z elektronskim snopom 7.1.3 Primeri uporabe elektronskega snopa v praksi 7.2 Varjenje z laserskim žarkom 7.2.1 Oprema za lasersko varjenje in druge laserske tehnike 7.2.2 Princip varjenja z laserskim žarkom 7.2.3 Primeri uporabe laserskega žarka za varjenje 7.3 Varjenje s plazmo z visoko gostoto energije 7.3.1 Opis opreme za varjenje s plazmo z visoko gostoto energije 7.3.2 Princip plazemskega varjenja s parnico
177 180 181 183 186 187 189 191 196 198 198 199
8. Varjenje s kemično energijo 8.1 Plamensko varjenje 8.1.1 Plini pri plamenski tehniki 8.1.2 Oprema za plamensko varjenje 8.1.3 Varilni plamen 8.1.4 Tehnika plamenskega varjenja 8.1.5 Varnost pri plamenskem varjenju in drugih plamenskih tehnikah 8.1.6 Primeri uporabe plamenskega varjenja 8.1.7 Druge plamenske tehnike 8.2 Termitno (aluminotermično) varjenje 8.2.1 Proces termitnega oziroma aluminotermičnega varjenja 8.2.2 Primeri uporabe termitnega varjenja 8.3 Eksplozijsko varjenje 8.3.1 Proces eksplozijskega varjenja 8.3.2 Osnovne značilnosti eksploziva za varjenje 8.3.3 Primeri uporabe
203 205 206 207 211 213 216 217 217 218 218 220 222 222 225 226
9. Elektrouporovno varjenje 9.1 Točkovno uporovno varjenje 9.1.1 Oprema za točkovno uporovno varjenje 9.1.2 Nekatere izvedbe točkovnega uporovnega varjenja 9.1.3 Elektrode za točkovno uporovno varjenje 9.1.3.1 Oblike elektrod za točkovno uporovno varjenje 9.1.3.2 Materiali za elektrode za uporovno varjenje 9.1.3.3 Uporabna doba elektrod za točkovno uporovno varjenje 9.1.4 Parametri točkovnega uporovnega varjenja 9.1.5 Tehnologija varjenja 9.1.6 Metalurški pojavi pri točkovnem uporovnem varjenju 9.1.7 Varivost materialov pri točkovnem uporovnem varjenju 9.1.8 Zagotavljanje kakovosti pri točkovnem uporovnem varjenju 9.1.9 Preizkušanje točkovno izdelanih zvarov
231 236 237 240 241 241 246 246 247 251 255 256 257 260
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
VII
V se b i na k n jig e 9.1.10 Opis nekaterih primernih in neprimernih izvedb točkovnih zvarnih spojev v industriji 9.1.11 Razvoj na področju točkovnega uporovnega varjenja 9.2 Bradavično uporovno varjenje 9.2.1 Oprema za bradavično uporovno varjenje 9.2.2 Oblike in načini izdelave bradavic 9.2.3 Tehnologija bradavičnega uporovnega varjenja 9.2.4 Nekatere različne izvedbe bradavičnih uporovnih varjenj 9.2.5 Varivost in zagotavljanje kakovosti pri bradavičnem varjenju ter preizkušanje zvarov po varjenju 9.2.6 Mikrobradavično uporovno varjenje 9.3 Kolutno uporovno varjenje 9.3.1 Oprema za kolutno uporovno varjenje 9.3.2 Opis procesa in tehnologije kolutnega uporovnega varjenja 9.3.3 Izvedbe kolutnega uporovnega varjenja 9.3.4 Varivost in zagotavljanje kakovosti pri kolutnem uporovnem varjenju ter preizkušanje varov po varjenju 9.4 Sočelno uporovno varjenje s pritiskom 9.5 Obžigalno uporovno varjenje 9.6 Visokofrekvenčno uporovno varjenje 9.7 Drugi postopki uporovnega spajanja materialov 9.8 Sklepno razmišljanje o elektrouporovnem varjenju 10. Varjenje z mehansko energijo 10.1 Kovaško varjenje 10.2 Varjenje z mehansko energijo v hladnem 10.3 Varjenje z mehansko energijo v vročem 10.4 Varjenje s trenjem 10.4.1 Konvencionalno rotacijsko varjenje s trenjem 10.4.2 Inercijsko rotacijsko varjenje s trenjem 10.4.3 Linearno varjenje s trenjem 10.4.4 Prednosti varjenja s trenjem v primerjavi z drugimi postopki 10.5 Varjenje z ultrazvokom 10.5.1 Osnovne značilnosti ultrazvoka 10.5.2 Proces ultrazvočnega varjenja 10.5.3 Oprema za ultrazvočno varjenje 10.5.4 Uporaba ultrazvočnega varjenja 10.6 Vibracijsko varjenje 10.7 Varjenje z gnetenjem 10.7.1 Proces varjenja z gnetenjem 10.7.2 Oprema za varjenje z gnetenjem 10.7.3 Uporaba varjenja z gnetenjem 10.7.4 Lastnosti spojev, izdelanih z gnetenjem 10.8 Difuzijsko varjenje
VIII
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
263 264 265 265 266 268 270 272 272 272 273 273 276 278 279 280 283 284 285 291 294 296 298 299 300 301 302 303 304 304 305 307 308 309 311 311 314 316 317 318
Vse bina knjige 10.9 Varjenje z obrezom 10.10 Varjenje z elektromagnetno silo
320 321
11. Spajkanje 11.1 Primerjava z varjenjem 11.2 Področje uporabe 11.3 Nekateri fizikalno-kemični principi pri spajkanju 11.3.1 Površinska napetost 11.3.2 Viskoznost 11.3.3 Kapilarnost 11.3.4 Difuzija 11.3.5 Omočljivost 11.4 Delovna temperatura 11.5 Nastajanje spoja med spajko in osnovnim materialom 11.6 Delitev postopkov spajkanja 11.6.1 Spajkanje glede na temperaturo tališča spajke (delovna temperatura) 11.6.2 Spajkanje glede na zaščitni medij 11.6.3 Spajkanje glede na obliko spoja 11.6.4 Spajkanje glede na vrsto uporabljene toplotne energije 11.6.5 Spajkanje glede na obliko in agregatno stanje spajke 11.6.6 Spajkanje glede na način ogrevanja spajkancev 11.7 Viri toplote za spajkanje 11.8 Talila za spajkanje (topila) 11.9 Vrste spajk (lotov) 11.9.1 Spajke glede na višino delovne temperature 11.9.2 Spajke glede na zunanjo obliko 11.10 Spajkanje materialov 11.10.1 Spajkanje konstrukcijskih ter drugih malo- in srednjelegiranih jekel 11.10.2 Spajkanje visokolegiranih orodnih jekel 11.10.3 Spajkanje nerjavnih jekel 11.10.4 Spajkanje sive, nodularne in temprane litine 11.10.5 Spajkanje aluminija 11.10.6 Spajkanje bakra 11.10.7 Spajkanje titana in njegovih zlitin 11.10.8 Spajkanje magnezija in njegovih zlitin 11.10.9 Spajkanje kovin z visokim tališčem 11.10.10 Spajkanje sintranih materialov, keramike in kompozitov 11.10.11 Metalizacija s spajkanjem 11.11 Potek spajkanja 11.12 Vrste spajkanih spojev 11.13 Sklepi o spajkanju
327 328 329 329 330 331 332 333 334 335 335 336 336 336 337 337 344 345 345 345 347 347 348 349 350 350 350 351 351 352 353 354 354 355 356 356 357 357
12. Metalizacija, navarjanje in toplotno nabrizgavanje 12.1 Dodajni materiali za metalizacijo
363 367
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
IX
V se b i na k n jig e 12.2 Postopki metalizacije 12.2.1 Plamenska metalizacija 12.2.1.1 Klasično plamensko nabrizgavanje 12.2.1.2 Visokohitrostno plamensko nabrizgavanje 12.2.2 Obločna metalizacija 12.2.2.1 Obločno nabrizgavanje 12.2.2.2 Obločno navarjanje 12.2.3 Plazemska metalizacija 12.2.3.1 Plazemsko nabrizgavanje z neprenesenim oblokom 12.2.3.2 Plazemsko navarjanje s prenesenim in neprenesenim oblokom 12.2.4 Laserska metalizacija 12.2.4.1 Lasersko navarjanje 12.2.4.2 Lasersko nabrizgavanje 12.2.5 Nabrizgavanje v hladnem 12.2.6 Drugi postopki metalizacije (navarjanje, nabrizgavanje in platiranje) 12.3 Zagotavljanje kakovosti metaliziranih plasti 12.4 Razvoj na področju metalizacije
370 370 370 372 373 373 374 375 375 376 377 378 379 380 382 382 382
13. Lepljenje 13.1 Delitev lepil 13.1.1 Splošna delitev lepil 13.1.2 Delitev lepil glede na surovinsko osnovo 13.1.3 Delitev lepil glede na namen uporabe 13.1.4 Delitev glede na način strjevanja lepil 13.2 Osnovne sile, ki vežejo lepljeni spoj 13.2.1 Splošno o silah v vezivu ter med lepilom in lepljencem 13.2.2 Način vezave lepljenega spoja iz kovinskih lepljencev 13.2.3 Kako doseči najvišjo trdnost lepljenih spojev 13.3 Nekaj fizikalno-kemičnih značilnosti pri lepljenju 13.4 Priprava površine za lepljenje 13.5 Tehnologija lepljenja 13.6 Uporabna doba lepljenega spoja 13.7 Vrste lepljenih spojev 13.8 Področja uporabe lepljenja
387 389 389 390 390 391 392 392 394 395 395 396 398 399 400 401
14. Mehansko spajanje materialov v neločljivo zvezo 14.1 Klasično kovičenje 14.1.1 Dvostransko kovičenje 14.1.2 Enostransko kovičenje z votlo kovico s trnom 14.1.3 Enostransko zabijalno kovičenje 14.2 Spajanje s pogrezom 14.3 Samokovičenje 14.4 Robljenje 14.5 Drugi postopki mehanskega spajanja 14.6 Oprema za mehansko spajanje
405 407 408 409 410 411 413 414 415 416
X
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
Vse bina knjige 15. Hibridno varjenje in drugi hibridni postopki spajanja materialov v neločljivo zvezo 15.1 Hibridno lasersko in obločno varjenje 15.1.1 Hibridno lasersko varjenje in varjenje MAG/MIG 15.1.2 Drugi hibridni postopki laserskega in obločnega varjenja 15.2 Hibridno obločno varjenje z dvema oblokoma 15.3 Hibridno točkovno uporovno varjenje in lepljenje 15.4 Hibridno varjenje z dvema laserskima žarkoma 15.5 Hibridno mehansko spajanje materialov in lepljenje 15.6 Hibridno spajanje s spajkanjem in varjenjem 15.7 Hibridno varjenje z ultrazvokom in električnim praznjenjem 15.8 Drugi hibridni postopki spajanja materialov
421 423 426 429 430 431 432 433 434 435 436
Stvarno kazalo
441
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
XI
XII
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
Pre dgovor Potrebe po učbenikih, priročnikih in drugih pisnih gradivih s področja varjenja in sorodnih (podobnih) tehnik spajanja materialov ter iz tehnologij spajanja materialov v trajno neločljivo zvezo so v slovenskem prostoru zelo velike. Po tej literaturi povprašujejo predvsem študentje strojnih in drugih tehniških fakultet ter višjih šol, pa tudi udeleženci raznih varilskih seminarjev in specializacij na formalnih in neformalnih izobraževanjih na različnih ravneh; med njimi tudi udeleženci izobraževanj pod okriljem Mednarodnega inštituta za varilstvo, ki omogoča izobraževanje po mednarodno sprejetih in priznanih programih tudi v slovenskem jeziku. Slovenska industrija je na področju varilstva in spajanja materialov zelo razvita. To trditev utemeljujemo najprej z zgodovinskega vidika. Železarna na Jesenicah je že pred prvo svetovno vojno napotila prvega sodelavca na šolanje za varjenje na Dunaj, kjer se je izučil za varilca, s seboj pa prinesel potrebno varilno opremo. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so na Jesenicah začeli proizvodnjo dodajnih materialov za varjenje, kar še danes nadaljujejo. Tretji vidik se nanaša na sedanje stanje v Sloveniji, ki glede na število prebivalcev premore največ varilnih inženirjev na svetu z mednarodno priznano diplomo varilskega inženirja. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je prve varilske predmete v študijski program uvedel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prof. dr. Viktor Prosenc, univ. dipl. inž. met., in jih tudi predaval vse do začetka devetdesetih let. Nekatere dodatne in nekatere spremenjene varilske predmete je v sedemdesetih letih pripravil prof. dr. Viljem Kralj, univ. dipl. inž. elek., ter jih do sredine devetdesetih let predaval študentom. Fakulteta za strojništvo v Ljubljani je vse od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja za študente organizirala samostojno varilsko usmeritev na prvostopenjskem (višješolskem) študiju in na drugostopenjskem (univerzitetnem) študiju vse do uvedbe novega študijskega programa po bolonjskem programu, ki ga na fakulteti izvajamo že nekaj let. Na prvostopenjskem bolonjskem študiju študentje poslušajo predmete iz varilstva, na drugostopenjskem magistrskem študiju pa se izvaja samostojna smer Varilstvo. Pri drugih tehnoloških usmeritvah na drugi stopnji študija imamo iz varilstva samostojni predmet. Tudi na tretji stopnji (doktorski študij) imamo varilci samostojno področje. Glede na predmete starega in novega študijskega programa na omenjeni fakulteti lahko področje varilstvo razdelimo na pet podpodročij, ki predstavljajo zaključeno celoto. Na prvo podpodročje spadajo varilni postopki in druge sorodne tehnike spajanja materialov. Kot učni predmet za študente se je imenovalo zelo različno – tehnika spajanja, tehnologija varjenja, spajanje in toplotno rezanje materialov. To je osnovni in splošni učni predmet, namenjen študentom s celotnega strojniškega področja. Naslednje je varilska tehnologija, ki obravnava tehnologije varjenja, spajkanja, lepljenja, metalizacije in toplotnega rezanja materialov. Na tretjem podpodročju so varilni stroji, naprave, oprema in pomožne varilne naprave, četrto pa obravnava fizikalno-kemične in metalurške procese ter pojave pri varjenju in pri drugih tehnikah spajanja materialov v trajno neločljivo zvezo. Slednje je najzahtevnejše, ker obravnava in pojasnjuje številne fizikalne zakonitosti medsebojnega učinkovanja energij in materialov, ki nastopajo v varilstvu, številne kemične in metalurške zakonitosti med segrevanjem materiala, samim nastajanjem spoja in med ohlajanjem ter strjevanjem zvara. Peto podpodročje so varjene konstrukcije, ki so za varilnega inženirja v praksi izredno pomembne in eden zahtevnejših predmetov na celotni konstrukcijski usmeritvi. VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
1
Pre d g o vor Od naštetih podpodročij se v pričujoči knjigi najbolj posvečamo tehnikam varjenja in drugim postopkom spajanja materialov v neločljivo zvezo, saj so za študente temeljna znanja s širšega strojniškega področja. Poznati morajo vse lastnosti kovinskih in nekaterih drugih materialov, njihove karakteristike pri sobni in zvišani temperaturi, celo v tekoči in parni (plinasti) fazi, ter njihove značilnosti med segrevanjem in ohlajanjem pri različnih hitrostih dovajanja in odvzemanja toplote iz mesta varjenja. Za varjenje in taljenje z dodajnim materialom so značilni zapleteni metalurško-kemični procesi, zato je treba dobro poznati topnost kovin, difuzijske procese, intermetalne faze, alotropske modifikacije, kristalizacijske procese, vpliv ogrevanja materiala na njegove lastnosti in podobno. Talino vara med varjenjem zaščitimo pred atmosfero z različnimi mediji – s praškom, plini, raznimi talili in žlindro. Med talino vara in zaščitnim medijem nastanejo zelo različne interakcije, ki jih morajo študentje poznati in razumeti. Knjiga obsega 15 ločenih poglavij, ki so smiselno povezana. Prvo poglavje je uvod v vsebino knjige, drugo pa kratek zgodovinski pregled razvoja tehnik, postopkov in tehnologij spajanja materialov v neločljivo zvezo. Osnovni in posebni izrazi, ki jih pogosto uporabljamo v vsakdanjem pogovoru in v pisnih gradivih s tega področja, so podani in razloženi v tretjem poglavju. Nekaj mednarodno priznanih različnih razdelitev varjenj in drugih tehnik spajanja v trajno zvezo je prikazanih v četrtem poglavju, v petem pa nekaj fizikalno-metalurških osnov spajanja materialov pri sobni in zvišani temperaturi. Šesto poglavje je najobsežnejše in obravnava obločna varjenja s taljivo in netaljivo elektrodo v zaščiti plinov in plinskih mešanic, v zaščiti praškov in še nekaterih drugih medijev. Poleg klasičnih talilnih varjenj poznamo še varjenja z visoko gostoto energije, med katera spadajo varjenje z elektronskim snopom, varjenje z laserjem in varjenje s plazmo ter so zajeta v sedmem poglavju. Osmo obsega varjenja s kemično energijo, med katera uvrščamo plamensko varjenje, termitno (aluminotermično) varjenje in eksplozijsko varjenje. Drugo najobsežnejše poglavje je deveto, ki obravnava elektrouporovno varjenje in postopke za ta način spajanja materialov v trajno zvezo. Deseto poglavje opisuje varjenje z mehansko energijo in načine varjenja, pri katerih ima za nastanek zvara najpomembnejšo vlogo mehanska energija, enajsto obsega spajkanje, ki ga imenujemo tudi lotanje, in dvanajsto metalizacijo z navarjanjem in toplotnim nabrizgavanjem. Lepljenje je podano v trinajstem poglavju in v štirinajstem mehansko spajanje materialov v trajno zvezo z različnimi preoblikovanji. Hibridno varjenje in postopki za ta način varjenja in spajanja materialov v trajno neločljivo zvezo so zajeti v petnajstem poglavju. Knjiga je najprej namenjena študentom dodiplomskega in podiplomskega študija na fakultetah za strojništvo ter na vseh drugih fakultetah in višjih šolah, ki imajo v svojem izobraževalnem programu tudi področje spajanja materialov v trajno neločljivo zvezo. Nadalje je lahko knjiga v veliko pomoč vsem udeležencem različnih tečajev, seminarjev in specializacij iz varilstva, kar smo omenili že zgoraj. Knjiga bo koristila tudi zaposlenim v industriji, ki delujejo na varilskem in širšem področju spajanja materialov ter se spoprijemajo z različnimi tehničnimi in tehnološkimi težavami. Veliko koristnih nasvetov, podatkov in informacij pa bodo našli še vsi, za katere je varilstvo le dopolnilna aktivnost, konjiček ali priložnostna dejavnost.
2
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
1
Uvod
VARJENJE IN SORODNE TEHNIKE SPAJANJA MATERIALOV V NELOČLJIVO ZVEZO
3
Lasersko varjenje
Navarjanje s tračno elektrodo pod praškom
Varjenje pod vodo
Vzporedni tok pri uporovnem varjenju
c
Hibridno varjenje
Var izdelan z gnetenjem
Janez Tušek Varjenje in sorodne tehnike spajanja materialov v neločljivo zvezo ISBN 978-961-6536-75-2
9
789616
536752