2 Korinčanom
24 Ne zato, da bi gospodovali nad vašo vero, ampak smo pomočniki vašega veselja; kajti po veri stojite.
POGLAVJE 1
1 Toda sam s seboj sem se odločil, da ne bom več prišel k tebi v težavah. 2 Kajti če te jaz razžalim, kdo je potem tisti, ki me razveseli, razen tistega, ki ga jaz razžalim? 3 In to isto sem vam napisal, da ne bi, ko pridem, imel žalosti od tistih, ki bi se jih moral veseliti; z zaupanjem v vse vas, da je moje veselje veselje vseh vas. 4 Kajti zaradi velike stiske in tesnobe srca sem ti pisal z mnogimi solzami; ne zato, da bi bili žalostni, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam v izobilju do vas. 5 Če pa je kdo povzročil žalost, ni razžalostil mene, ampak delno, da vam ne bom preplačal vseh. 6 Takšnemu človeku zadostuje ta kazen, ki so jo doleteli mnogi. 7 Torej, nasprotno, raje mu odpustite in ga potolažite, da ga morda ne bi pogoltnila prevelika žalost. 8 Zato vas rotim, da bi potrdili svojo ljubezen do njega. 9 Kajti s tem namenom sem tudi pisal, da bi izvedel vaš dokaz, ali ste v vsem poslušni. 10 Komur vi kaj odpustite, odpuščam tudi jaz: kajti če sem kaj odpustil, komur sem odpustil, sem zaradi vas odpustil v Kristusovi osebi; 11 Da nas Satan ne bi izkoristil, kajti njegove zvijače nam niso neznane. 12 Nadalje, ko sem prišel v Troado oznanjat Kristusov evangelij, in so se mi odprla vrata od Gospoda, 13 V svojem duhu nisem imel miru, ker nisem našel svojega brata Tita; ampak sem se poslovil od njih in odšel od tam v Makedonijo. 14 Hvala Bogu, ki nam vedno daje zmagoslavje v Kristusu in povsod po nas razodeva vonj svojega spoznanja. 15 Kajti za Boga smo Kristusov sladek vonj v tistih, ki se odrešujejo, in v tistih, ki se pogubljajo. 16 Enim smo smrtni vonj do smrti; drugemu pa vonj življenja za življenje. In kdo zadostuje za te stvari? 17 Kajti mi nismo takšni, ki kvarijo Božjo besedo, ampak govorimo v Kristusu iskreno, kakor od Boga, pred Bogom.
1 Pavel, po božji volji apostol Jezusa Kristusa, in naš brat Timotej Božji cerkvi, ki je v Korintu, z vsemi svetimi, ki so po vsej Ahaji: 2 Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa. 3 Hvaljen Bog, in sicer Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe; 4 Ki nas tolaži v vseh naših stiskah, da bi mi mogli tolažiti tiste, ki so v kakršni koli stiski, s tolažbo, s katero nas tolaži Bog. 5 Kajti kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilno tudi naša tolažba. 6 In če smo prizadeti, je to za vašo tolažbo in odrešitev, ki je učinkovita pri prenašanju enakega trpljenja, ki ga trpimo tudi mi; ali če smo potolaženi, je to za vašo tolažbo in odrešitev. 7 In naše upanje na vas je trdno, saj vemo, da kakor ste deležni trpljenja, tako boste tudi tolažbe. 8 Kajti nočemo, bratje, da ne bi vedeli za našo stisko, ki nas je doletela v Aziji, da smo bili preobremenjeni, nadmočni, tako da smo obupali celo nad življenjem. 9 V sebi pa smo imeli smrtno obsodbo, da ne bi zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve. 10 Ki nas je rešil tako velike smrti in nas reši: vanj zaupamo, da nas bo še rešil; 11 Pomagajte tudi z molitvijo za nas, da bi se za dar, ki nam ga je podelilo veliko oseb, mnogi zahvalili v našem imenu. 12 Kajti to je naša radost, pričevanje naše vesti, da smo v preprostosti in božji iskrenosti, ne z meseno modrostjo, ampak po Božji milosti, imeli svoj pogovor na svetu in še bolj pri vas. 13 Kajti ne pišemo vam ničesar drugega kot to, kar berete ali priznavate; in verjamem, da boste priznali celo do konca; 14 Kakor ste nas delno tudi priznali, da smo vaša slava, kakor ste tudi vi naša na dan Gospoda Jezusa. 15 In v tem zaupanju sem že prej nameraval priti k vam, da bi imeli drugo korist; 16 In da grem mimo vas v Makedonijo in da pridem zopet iz Makedonije k vam in da me vi odpeljete na pot proti Judeji. 17 Ali sem torej, ko sem tako mislil, uporabil lahkotnost? ali stvari, ki jih nameravam, ali nameravam po mesu, da bi bilo pri meni da, da in ne, ne? 18 Ker pa je Bog resničen, naša beseda do vas ni bila da in ne. 19 Kajti Božji Sin, Jezus Kristus, ki smo ga oznanjali med vami, tudi jaz in Silvan in Timotej, ni bil da in ne, ampak v njem je bil da. 20 Kajti vse Božje obljube v njem so da in v njem amen, v Božjo slavo po nas. 21 Tisti, ki nas z vami utrjuje v Kristusu in nas je mazilil, je Bog; 22 Ki nas je tudi zapečatil in dal zalog Duha v naša srca. 23 Poleg tega kličem Boga za zapis nad svojo dušo, da še nisem prišel v Korint, da bi vam prizanesel.
POGLAVJE 2
POGLAVJE 3 1 Ali se spet začnemo hvaliti? ali potrebujemo, kot nekateri drugi, pohvalne poslanice za vas ali vaša pohvalna pisma? 2 Vi ste naše pismo, zapisano v naših srcih, ki ga poznajo in berejo vsi ljudje: 3 Ker ste očitno razglašeni za Kristusovo pismo, ki smo ga služili mi, napisano ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga; ne na kamnitih mizah, ampak na mesnatih mizah srca. 4 In takšno zaupanje imamo po Kristusu do Boga: 5 Ne da smo sami od sebe zadostni, da bi o čemer koli razmišljali kot o sebi; toda naša zadostnost je od Boga; 6 ki nas je tudi naredil za služabnike nove zaveze; ne črke, ampak duha: kajti črka ubija, duh pa oživlja. 7 Če pa je bila služba smrti, zapisana in vklesana v kamne, veličastna, tako da Izraelovi sinovi ne bi mogli neomajno gledati Mojzesovega obličja zaradi veličastva njegovega obličja; katero slavo je bilo treba odpraviti: 8 Kako ne bi bilo služenje duha precej veličastno?