Nazaretska zaobljuba 4. Mojzesova knjiga 6:1–21 1 GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: 2 Govôri Izraelovim sinovom in jim povej: Kadar se moški ali ženska loči, da bi dal nazarejsko zaobljubo, da se posveti GOSPODU, 3 Naj se vzdrži vina in močnih pijač in naj ne pije vinskega kisa ali močnega kisa in naj ne pije grozdnega žganja in naj ne je vlažnega ali suhega grozdja. 4 Vse dni svojega ločitvenega obdobja ne sme jesti ničesar, kar je narejeno iz vinske trte, od zrnja do lupine. 5 Vse dni zaobljube njegove nazoritve se britev ne sme dotakniti njegove glave; dokler se ne dopolnijo dnevi, v katerih se posveti GOSPODU, bodi svet in pusti si rasti lase na glavi. 6 Vse dni, ko se bo posvetil GOSPODU, ne bo prišel do nobenega trupla. 7 Ne sme se oskruniti zaradi svojega očeta ali matere, zaradi svojega brata ali sestre, če umrejo, kajti posvečenje njegovega Boga je na njegovi glavi. 8 Vse dni svojega nazorstva je svet GOSPODU. 9 Če pa kdo zaradi njega nenadoma umre in s tem oskruni glavo svojega posvečenja, naj si obrije glavo na dan svojega očiščenja, sedmi dan naj si jo obrije. 10 Osmi dan pa naj prinese duhovniku k vratom shodnega šotora dve želvi ali dva mlada goloba. 11 Duhovnik naj enega daruje v daritev za greh, drugega pa v žgalno daritev in s tem opravi zanj spravo, ker je grešil pri mrtvem, in naj mu še isti dan posveti glavo. 12 In posveti naj GOSPODU dneve svojega odločevanja in naj prinese enoletno jagnje v daritev za krivdo; dnevi, ki so bili prej, pa bodo izgubljeni, ker je bilo njegovo odločanje oskrunjeno. 13 To je postava za nazareja, ko se dopolnijo dnevi njegovega ločitvenega obdobja: pripeljejo ga k vratom shodnega šotora. 14 In daruje naj Gospodu svojo daritev: eno enoletno jagnje brez madeža za žgalno daritev, eno enoletno jagnje brez madeža za daritev za greh in enega brezmadežnega ovna za mirovno daritev, 15 In košaro nekvašenega kruha, kruhke iz bele moke, pomešane z oljem, in nekvašene mlete kruhove rezine, maziljene z oljem, in njihovo jedilno daritev in njihove pitne daritve. 16 Duhovnik naj jih pripelje pred Gospoda in daruje njegovo daritev za greh in žgalno daritev. 17 Ovna naj daruje kot mirovno daritev GOSPODU skupaj s košaro nekvašenega kruha; duhovnik naj daruje tudi njegovo jedilno in pitno daritev. 18 Nazaret naj si pri vhodu v shodni šotor obrije glavo, ki je bila njegova posvečena, in vzame lase glave, ki je bila njegova posvečena, ter jih vrže v ogenj, ki je pod mirovno daritvo. 19 Duhovnik naj vzame kuhano ovnovo plečko, en nekvašen kolač iz košare in en nekvašen mleto rezino ter naj to položi na roke nazarejca, potem ko si ostriže lase, ki jih je namenil nazarejcu.
1
Nazaretska zaobljuba
20 Duhovnik naj jih daruje kot daritev daritve pred Gospodom; to je sveto za duhovnika, skupaj s prsmi daritve in plečkom dviganja; potem pa sme nazaret piti vino. 21 To je postava za nazareja, ki se je zaobljubil, in za njegovo daritev GOSPODU za svojo ločitev, razen tistega, kar bo dobila njegova roka: po zaobljubi, ki jo je zaobljubil, naj stori po postavi za svojo ločitev.
Samson Sodniki 13 1 Izraelovi sinovi so spet delali, kar je bilo hudo v GOSPODOVIH očeh, in GOSPOD jih je dal v roke Filistejcem za štirideset let. 2 Bil pa je mož iz Zore, iz rodovine Danovcev, ki mu je bilo ime Manoah; njegova žena je bila neplodna in ni rodila. 3 In angel Gospodov se je prikazal ženi in ji rekel: Glej, neplodna si in ne rodiš; spočela pa boš in rodila sina. 4 Zato se zdaj, prosim, varuj in ne pij vina in močnih pijač in ne jej ničesar nečistega! 5 Kajti glej, spočela boš in rodila sina, in britvica se ne bo dotaknila njegove glave, kajti otrok bo od materinega telesa nazarej Božji in začel bo reševati Izraela iz rok Filistejcev. 6 Tedaj je prišla žena in povedala svojemu možu: »Božji mož je prišel k meni, njegov obraz pa je bil kakor obraz Božjega angela, zelo grozen. Nisem ga vprašala, od kod je, in ni mi povedal svojega imena.« 7 Rekel mi je: »Glej, spočela boš in rodila sina. Zdaj pa ne pij vina in močne pijače in ne jej ničesar nečistega, kajti otrok bo nazarej Božji od materinega telesa do dneva svoje smrti.« 8 Manoah je prosil GOSPODA in rekel: »O moj Gospod, naj se mož Božji, ki si ga poslal, vrne k nam in nas pouči, kaj naj storimo z otrokom, ki se bo rodil.« 9 Bog je uslišal Manoahov glas; in angel Božji se je spet vrnil k ženi, ko je sedela na polju; a Manoaha, njenega moža, ni bilo z njo. 10 Žena pa hitro steče in to sporoči možu ter mu reče: »Glej, prikazal se mi je mož, ki je prišel k meni pred dnevi.« 11 Manoah je vstal in šel za svojo ženo. Prišel je k možu in ga vprašal: »Si ti tisti mož, ki je govoril z ženo?« Rekel je: »Sem.« 12 Manoah pa reče: »Naj se zdaj zgodijo tvoje besede. Kako naj ravnamo z otrokom in kako naj z njim ravnamo?« 13 Angel Gospodov pa reče Manoahu: »Vse, kar sem rekel ženi, naj se varuje.« 14 Ne sme jesti ničesar, kar pride od trte, in ne sme piti vina ali močne pijače, niti jesti ničesar nečistega. Vse, kar sem ji zapovedal, naj izpolnjuje. 15 Manoah pa reče angelu Gospodovemu: »Prosim, dovoli, da te zadržimo, dokler ti ne pripravimo kozliča.« 16 Angel Gospodov pa reče Manoahu: »Čeprav me boš zadržal, ne bom jedel tvojega kruha. Če pa hočeš darovati žgalno daritev, jo moraš darovati Gospodu.« Manoah namreč ni vedel, da je Gospodov angel. 17 Manoah pa reče angelu Gospodovemu: »Kako ti je ime? Da te počastimo, ko se bodo uresničile tvoje besede?« 18 Angel Gospodov mu je rekel: »Zakaj sprašuješ po mojem imenu, ko je skrito?« 19 Manoah je torej vzel kozlička z jedilno daritvijo in jo daroval GOSPODU na skali. Angel je storil čudež, Manoah in njegova žena pa sta to opazovala. 20 Ko se je plamen z oltarja dvignil proti nebu, se je angel Gospodov dvignil v plamenu oltarja. Manoah in njegova žena sta to pogledala in padla na tla. 21 Toda angel Gospodov se Manoahu in njegovi ženi ni več prikazal. Tedaj je Manoah spoznal, da je bil to angel Gospodov. 2
Nazaretska zaobljuba
22 Manoah pa reče svoji ženi: »Gotovo bomo umrli, ker smo videli Boga.« 23 Njegova žena pa mu je rekla: »Če bi bil Gospod pripravljen umoriti nas, ne bi sprejel žgalne in jedilne daritve iz naših rok, niti nam ne bi pokazal vsega tega, niti nam ne bi povedal kaj takega kot zdaj.« 24 Žena je rodila sina in mu dala ime Samson. Deček je rasel in GOSPOD ga je blagoslovil. 25 In Duh Gospodov ga je začel občasno ganiti v Danovem taboru med Zoro in Eštaolom. Sodniki 14 1 Samson je šel v Timno in v Timni zagledal ženo, ki je bila ena od hčera Filistejcev. 2 In šel je gor in povedal očetu in materi ter rekel: V Timnati sem videl ženo izmed hčera Filistejcev; zato mi jo zdaj vzemite za ženo. 3 Oče in mati sta mu rekla: »Ali ni nobene ženske med hčerami tvojih bratov ali med vsem mojim ljudstvom, da greš jemat ženo med neobrezanimi Filistejci?« Samson je rekel očetu: »Vzemi mi jo, kajti všeč mi je.« 4 Njegov oče in mati pa nista vedela, da je to od GOSPODA, da išče zadevo zoper Filistejce; kajti Filistejci so takrat gospodovali nad Izraelom. 5 Samson je šel z očetom in materjo v Timno. Ko so prišli do timnatskih vinogradov, je glej, rjovel je mlad lev proti njemu. 6 In duh Gospodov je prišel nanj z vso močjo in ga je raztrgal, kakor bi raztrgal kozliča, a v roki ni imel ničesar; očetu pa ne materi ni povedal, kaj je storil. 7 In šel je dol in se pogovarjal z žensko; in bila je Samsonu všeč. 8 Čez nekaj časa se je vrnil, da bi jo vzel, in se je obrnil, da bi si ogledal levje truplo. In glej, v levjem truplu je bil roj čebel in med. 9 In vzel ga je v roke in jedel naprej. Potem je prišel k očetu in materi ter jima dal, in jedla sta; ni pa jima povedal, da je vzel med iz levjega trupla. 10 Njegov oče je šel torej k ženski in Samson je tam priredil pojedino, kajti tako so mladeniči počeli. 11 Ko so ga zagledali, so s seboj pripeljali trideset spremljevalcev, da bi bili z njim. 12 Samson jim je rekel: »Zastavil vam bom uganko. Če mi jo boste znali razvozlati v sedmih dneh praznika in jo uganiti, vam bom dal trideset rjuh in trideset oblačil za preobleko.« 13 Če mi je pa ne morete razložiti, mi dajte trideset rjuh in trideset oblačil za preobleko. Rekli so mu: »Zapovedi svojo uganko, da jo bomo slišali.« 14 In jim je rekel: »Iz jedca je prišla hrana in iz močnega je prišla sladkost.« In v treh dneh niso mogli razvozlati uganke. 15 Sedmi dan pa so rekli Samsonovi ženi: »Prepričaj svojega moža, da nam razloži uganko, da ne požgemo tebe in hiše tvojega očeta. Sta nas mar poklicala, da vzameta, kar imamo?« 16 Samsonova žena je jokala pred njim in rekla: »Samo sovražiš me in me ne ljubiš. Zadal si uganko sinovom mojega ljudstva in mi je nisi povedal.« On pa ji je rekel: »Glej, nisem je povedal ne očetu ne materi, pa naj jo povem tebi?« 17 In jokala je pred njim sedem dni, dokler je trajala njihova gostija. In sedmi dan ji je povedal uganko, ker ga je zelo mučila. In povedala je uganko sinovom svojega ljudstva. 18 Možje iz mesta so mu sedmi dan, preden je sončni zahod, rekli: »Kaj je slajše od medu in kaj močnejše od leva?« Rekel jim je: »Če ne bi orali z mojo telico, ne bi uganke rešili.« 19 In duh Gospodov je prišel nadenj, in šel je v Aškelon in tam pobil trideset mož, pobral njihov plen in dal preobleko tistim, ki so razložili uganko. In razjezil se je in šel je v očetovo hišo. 20 Samsonova žena pa je bila dana njegovemu tovarišu, ki ga je imel za prijatelja. Sodniki 15 1 Čez nekaj časa, ob žetvi pšenice, je Samson obiskal svojo ženo s kozličem in rekel: »Pojdi k svoji ženi v sobo.« Njen oče pa mu ni dovolil iti noter.
3
Nazaretska zaobljuba
2 In njen oče reče: Resnično sem mislil, da jo zelo sovražiš, zato sem jo dal tvojemu tovarišu. Ali ni njena mlajša sestra lepša od nje? Vzemi jo, prosim, namesto nje. 3 Samson pa je rekel o njih: »Zdaj bom bolj brez krivde od Filistejcev, čeprav jim delam nesrečo.« 4 Samson je šel in ujel tristo lisic, vzel puščice, jih zvezal z repom in položil puščico na sredino med dva repa. 5 Ko je zažgal žerjavico, jo je vrgel v filistejsko žito in sežgal tako žagovino kot tudi žito, vinograde in oljke. 6 Filistejci so rekli: »Kdo je to storil?« Odgovorili so: »Samson, zet Timnejca, ker mu je vzel ženo in jo dal njegovemu tovarišu.« Filistejci so prišli gori in sežgali njo in njenega očeta. 7 Samson jim je rekel: »Čeprav ste to storili, se bom maščeval nad vami in potem bom nehal.« 8 In jih je močno pobil po bokih in stegnih; nato je šel dol in se naselil na vrhu skale Etam. 9 Filistejci so nato šli gor in se utaborili v Judi ter se razprostrli v Lehiju. 10 Judovi možje pa so rekli: »Zakaj ste prišli nad nas?« Odgovorili so: »Prišli smo zvezat Samsona, da mu storimo, kakor je on storil nam.« 11 Tedaj je tri tisoč mož iz Judovega rodu šlo na vrh skale Etam in reklo Samsonu: »Ali ne veš, da so Filistejci naši gospodje? Kaj si nam to storil?« Rekel jim je: »Kakor so oni storili meni, tako sem jaz storil njim.« 12 Rekli so mu: »Prišli smo, da te zvežemo in te izročimo v roke Filistejcev.« Samson jim je rekel: »Prisezite mi, da me ne boste napadli sami.« 13 Rekli so mu: »Ne, ampak te bomo močno zvezali in te izročili v njihove roke, a ubili te zagotovo ne bomo.« Zvezali so ga z dvema novima vrvma in ga dvignili s skale. 14 Ko je prišel v Lehi, so Filistejci vpili proti njemu. In duh Gospodov je močno prišel nanj, in vrvi, ki so bile na njegovih rokah, so postale kakor lan, ki ga je ogenj zažgal, in vezi so mu spadle z rok. 15 In našel je novo oslovsko čeljust, iztegnil roko, jo prijel in z njo pobil tisoč mož. 16 Samson pa reče: »Z oslovsko čeljustjo, kupi za kupi, z oslovsko čeljustjo sem pobil tisoč mož.« 17 Ko je nehal govoriti, je vrgel čeljust iz roke in tisti kraj imenoval Ramat-Lehi. 18 In bil je zelo žejen, in je klical h GOSPODU, rekoč: To veliko rešitev si dal v roke svojega služabnika; in zdaj naj umrem od žeje in padem v roke neobrezanih? 19 Bog pa je raztrgal votlino v čeljusti in iz nje je pritekla voda. Ko se je napil, se mu je duh povrnil in je oživel. Zato jo je imenoval En-Hakore, ki je v Lehiju do današnjega dne. 20 In sodil je Izraela v dneh Filistejcev dvajset let. Sodniki 16 1 Samson je šel v Gazo in tam zagledal vlačugo ter šel k njej. 2 In prebivalcem Gaze so sporočili: »Samson je prišel sem.« Obkolili so ga in ga čakali vso noč pri mestnih vratih. Vso noč so molčali in govorili: »Zjutraj, ko se zdani, ga bomo ubili.« 3 Samson je spal do polnoči. Opolnoči je vstal, prijel mestna vrata in oba podboja, jih odnesel z zapahom in vsemi drugimi, si jih naložil na rame in jih nesel na vrh hriba, ki je pred Hebronom. 4 Pozneje pa je ljubil ženo v dolini Sorek, ki ji je bilo ime Dalila. 5 Filistejski knezi so prišli k njej in ji rekli: »Prepričaj ga in poglej, v čem je njegova velika moč in kako ga lahko premagamo, da ga zvežemo in ga ponižamo. Vsak od nas ti bo dal tisoč sto srebrnikov.« 6 Dalila pa reče Samsonu: »Povej mi, prosim, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te lahko zvezali, da bi te ponižali.« 7 Samson ji je rekel: »Če me zvežejo s sedmimi zelenimi vrvicami, ki se niso posušile, bom oslabel in bom kakor vsak drug človek.« 8 Filistejski knezi so ji prinesli sedem zelenih šib, ki se še niso posušile, in ga je z njimi zvezala. 9 Možje pa so preživali z njo v izbi. In rekla mu je: »Filistejci nadte, Samson!« In pretrgal je vrvice, kakor se pretrga nit prediva, ko se dotakne ognja. Njegova moč se ni poznala.
4
Nazaretska zaobljuba
10 Dalila pa reče Samsonu: »Glej, zasmehoval si me in mi govoril laži. Zdaj pa mi, prosim, povej, s čim bi te lahko zvezali.« 11 In ji je rekel: Če me močno zvežejo z novimi vrvmi, ki še niso bile uporabljene, bom oslabel in bom kakor vsak drug človek. 12 Dalila je torej vzela nove vrvi, ga zvezala z njimi in mu rekla: »Filistejci nadte, Samson!« V izbi pa so bili v zasedi. In strgal jih je z rok kakor nit. 13 Dalila je rekla Samsonu: »Do sedaj si me zasmehoval in mi govoril laži. Povej mi, s čim bi te lahko zvezali.« Rekel ji je: »Če spleteš sedem kodrov moje glave v mrežo.« 14 In ga je zabodla z zatičem in mu rekla: »Filistejci naj pridejo nadte, Samson!« Zbudil se je iz spanca in odšel s zatičem od trama in z mrežo. 15 Ona pa mu reče: »Kako moreš reči: Ljubim te, ko tvoje srce ni z menoj? Že trikrat si me prevaral in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.« 16 In ko ga je vsak dan pritiskala s svojimi besedami in ga priganjala, tako da je bila njegova duša smrtno mučena; 17 Da ji je razodel vse srce svoje in ji rekel: »Britva se še ni dotaknila moje glave, kajti od materinega telesa sem nazarej Bogu. Če se obrijem, me bo zapustila moja moč in bom oslabel ter bom kakor vsak drug človek.« 18 Ko je Dalila videla, da ji je razkril vse svoje srce, je poslala in poklicala filistejske kneze ter rekla: »Pridite tokrat gori, kajti razkril mi je vse svoje srce.« Filistejski knezi so prišli k njej in prinesli denar v roki. 19 In uspavala ga je na svojih kolenih; in poklicala je moža, ki mu je dal ostriči sedem pramenov glave; in ga je začela mučiti, in moč mu je odšla od rok. 20 Rekla je: »Filistejci naj pridejo nadte, Samson!« Zbudil se je in rekel: »Šel bom ven kakor prej in se otresel.« Ni pa vedel, da se je GOSPOD umaknil od njega. 21 Filistejci pa so ga zgrabili, mu iztaknili oči, ga odpeljali v Gazo in ga zvezali z bronastimi verigami, in mlel je v ječi. 22 Lasje pa so mu po obritju spet začeli rasti. 23 Filistejski knezi so se zbrali, da bi darovali veliko daritev svojemu bogu Dagonu in se veselili, kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke Samsona, našega sovražnika.« 24 Ko ga je ljudstvo zagledalo, je hvalilo svojega boga, kajti reklo je: »Naš bog nam je izročil v roke našega sovražnika in uničevalca naše dežele, ki je mnoge izmed nas pobil.« 25 Ko se jim je razveselilo srce, so rekli: »Pokličite Samsona, da nas zabava!« Poklicali so Samsona iz ječe in jih zabaval. Postavili so ga med stebre. 26 Samson pa reče dečku, ki ga je držal za roko: »Pusti me, da otipam stebre, na katerih stoji hiša, da se bom lahko naslonil nanje.« 27 Hiša pa je bila polna mož in žensk; in vsi filistejski knezi so bili tam; in na strehi je bilo kakih tri tisoč mož in žensk, ki so gledali, kako se Samson zabava. 28 Samson je klical h GOSPODU in rekel: »Gospod BOŽE, spomni se me, prosim, in me, prosim, okrepi, samo tokrat, o Bog, da se bom enkrat maščeval Filistejcem za svoji dve očesi.« 29 Samson se je z desno roko prijel za dva srednja stebra, na katerih je stala hiša in na katerih je bila podprta, za enega, za drugega pa za levo. 30 Samson pa je rekel: »Naj umrem s Filistejci!« In priklonil se je z vso močjo, in hiša se je zrušila na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. Tako je bilo mrtvih, ki jih je pobil ob svoji smrti, več kakor tistih, ki jih je pobil v svojem življenju. 31 Njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta so prišli dol, ga vzeli, ga prinesli gor in ga pokopali med Zoro in Eštaolom v grobu njegovega očeta Manoaha. In sodil je Izraelu dvajset let.
5
Nazaretska zaobljuba
Samuel 1 Samuelova 1 1 Bil pa je mož iz Ramathajmzofima z Efrajimskega gorovja, po imenu Elkana, sin Jerohama, sinu Elihuja, sinu Tohuja, sinu Zufovega, Efratejec. 2 Imel je dve ženi; eni je bilo ime Ana, drugi pa Penina. Penina je imela otroke, Ana pa ni imela otrok. 3 Ta mož je vsako leto hodil iz svojega mesta, da bi molil in daroval Gospodu nad vojskami v Šilu. Tam sta bila tudi Elijeva sinova, Hofni in Pinhas, Gospodova duhovnika. 4 Ko je prišel čas, da je Elkana daroval, je dal svoji ženi Penini in vsem njenim sinovom in hčeram deleže. 5 Ani pa je dal dostojen delež, kajti ljubil jo je, toda GOSPOD ji je zaprl maternico. 6 Tudi njen nasprotnik jo je hudo dražil, da bi jo razjezil, ker ji je GOSPOD zaprl maternico. 7 In tako je delal vsako leto, kadar je šla v hišo Gospodovo, jo je tako razdražila; zato je jokala in ni jedla. 8 Elkana ji je rekel, njen mož: »Hana, zakaj jokaš in zakaj ne ješ? In zakaj je tvoje srce žalostno? Ali ti nisem jaz boljši od desetih sinov?« 9 Ana je vstala, potem ko so jedli in pili v Šilu. Duhovnik Eli pa je sedel na stolu ob stebru Gospodovega templja. 10 Bila je pa v bridkosti v duši in je molila h GOSPODU ter močno jokala. 11 In zaobljubila se je in rekla: »Gospod nad vojskami, če se boš res ozrl na stisko svoje dekle in se me spomnil in ne boš pozabil svoje dekle, ampak boš svoji dekle dal moškega sina, ga bom dala GOSPODU vse dni njegovega življenja in britev se ne bo dotaknila njegove glave.« 12 Medtem ko je še naprej molila pred GOSPODOM, je Eli opazoval njena usta. 13 Ana je govorila v svojem srcu; le ustnice so se ji premikale, glasu njenega pa se ni slišalo. Zato je Eli mislil, da je bila pijana. 14 Eli ji je rekel: »Doklej boš še pijana? Nehaj piti vino.« 15 Ana pa odgovori in reče: Ne, gospod moj, jaz sem žena žalostnega duha. Nisem pila ne vina ne močne pijače, ampak sem izlila svojo dušo pred Gospodom. 16 Ne štej svoje dekle za hčer hudobije, kajti doslej sem govorila iz obilja svoje pritožbe in žalosti. 17 Eli je odgovoril in rekel: »Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni prošnjo, ki si jo od njega zahtevala.« 18 In rekla je: »Naj tvoja dekla najde milost v tvojih očeh!« Žena je šla svojo pot in jedla, in njen obraz ni bil več žalosten. 19 Zgodaj zjutraj so vstali in se poklonili pred GOSPODOM, nato pa so se vrnili in prišli domov v Ramo. Elkana je spoznal svojo ženo Ano in GOSPOD se je je spomnil. 20 Ko je Ana spočela, je rodila sina in mu dala ime Samuel, rekoč: »Prosila sem ga od GOSPODA.« 21 Mož Elkana pa je šel z vso svojo hišo, da bi daroval GOSPODU letno daritev in svojo zaobljubo. 22 Ana pa ni šla gor, kajti rekla je svojemu možu: »Ne bom šla gor, dokler se otrok ne odstavi, potem ga bom pripeljala, da se pokaže pred Gospodom in tam ostane za vedno.« 23 Njen mož Elkana ji je rekel: »Stori, kar se ti zdi prav, in ostani, dokler ga ne odstaviš; le naj GOSPOD izpolni svojo besedo.« Žena je torej ostala in dojila sina, dokler ga ni odstavila. 24 Ko ga je odstavila, ga je vzela s seboj s tremi voli, eno efo moke in mehom vina ter ga pripeljala v hišo GOSPODOVO v Šilo. Deček pa je bil še majhen. 25 Zaklali so vola in pripeljali otroka k Eliju. 26 In rekla je: »O, moj gospod, kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem tista ženska, ki je stala tukaj ob tebi in molila h GOSPODU.« 27 Za tega otroka sem molila in GOSPOD mi je izpolnil prošnjo, ki sem jo prosila k njemu: 28 Zato sem ga tudi posodil GOSPODU; vse dni, ko bo živel, bo posojen GOSPODU. In tam je molil GOSPODA. 6
Nazaretska zaobljuba
Janez Krstnik Luka 1 1 Ker so se mnogi lotili sestavljanja razglasa o stvareh, v katere med nami najbolj trdno verjamemo, 2 kakor so nam jih izročili oni, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, 3 Tudi meni se je zdelo dobro, ker sem od začetka vse popolnoma razumel, da ti po vrsti pišem, odlični Teofil, 4 da bi spoznal gotovost tistih stvari, v katerih si bil poučen. 5 V dneh Heroda, kralja v Judeji, je bil duhovnik po imenu Zaharija iz Abijeve vrste; žena njegova je bila izmed Aronovih hčera in ji je bilo ime Elizabeta. 6 Oba sta bila pravična pred Bogom, živeč brez madeža po vseh Gospodovih zapovedih in odlokih. 7 Nista imela otrok, ker je bila Elizabeta neplodna in sta bila oba že precej v letih. 8 In ko je opravljal duhovniško službo pred Bogom po redu svoje vrste, 9 Po duhovniški navadi je bil žreb zanj, da zažge kadilo, ko gre v Gospodov tempelj. 10 Vsa množica ljudstva pa je molila zunaj ob času kadila. 11 In prikazal se mu je angel Gospodov, ki je stal na desni strani kadilnega oltarja. 12 Ko ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in ga je obšel strah. 13 Angel pa mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana; tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina, in dal mu boš ime Janez.« 14 Veselje in veselje boš imel in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva. 15 Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil ne vina ne opojne pijače; in napolnjen bo s Svetim Duhom že od materinega telesa. 16 In mnoge Izraelove sinove bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. 17 In on bo hodil pred njim v duhu in moči Elija, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih, da pripravi Gospodu pripravljeno ljudstvo. 18 Zaharija pa reče angelu: »Po čem naj to spoznam? Saj sem star mož in moja žena je že v letih.« 19 Angel pa mu je odgovoril: »Jaz sem Gabriel, ki stojim pred Bogom, in poslan sem, da govorim s teboj in ti oznanim to veselo novico.« 20 In glej, onemel boš in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te stvari zgodile, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo izpolnile ob svojem času. 21 Ljudstvo pa je čakalo na Zaharija in se čudilo, da se je tako dolgo zadrževal v templju. 22 Ko je prišel ven, ni mogel z njimi govoriti. Spoznali so, da je imel v templju prikazen. Poklical jih je namreč in ostal brez besed. 23 In zgodilo se je, da je takoj, ko so se dopolnili dnevi njegovega delovanja, odšel domov. 24 Po teh dneh pa je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, govoreč: 25 Tako je ravnal z menoj Gospod v dneh, ko je pogledal name, da bi mi odvzel sramoto med ljudmi. 26 V šestem mesecu pa je bil angel Gabriel poslan od Boga v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, 27 Devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše; in ime device je bilo Marija. 28 Angel je stopil k njej in rekel: »Pozdravljena, ti, ki je obdarjena z milostjo! Gospod je s teboj! Blagoslovljena si med ženami.« 29 Ko ga je zagledala, se je ob njegovih besedah vznemirila in razmišljala, kakšen pozdrav naj bi to pomenil. 30 Angel pa ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.« 31 In glej, spočela boš v svojem telesu in rodila sina, in dala mu boš ime Jezus. 32 On bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. 33 In kraljeval bo nad Jakobovo hišo na veke in njegovemu kraljestvu ne bo konca. 34 Marija pa reče angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko pa ne poznam moškega?« 35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nade te in moč Najvišjega te bo obsenčila. Zato se bo tudi sveto, kar se bo rodilo iz tebe, imenovalo Božji Sin.« 7
Nazaretska zaobljuba
36 In glej, tvoja sestrična Elizabeta je tudi ona spočela sina v starosti; in to je že šesti mesec, saj so jo imenovali neplodna. 37 Kajti pri Bogu ni nič nemogoče. 38 Marija pa reče: »Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi.« Angel pa je odšel od nje. 39 Marija pa je tiste dni vstala in se naglo odpravila v gorovje, v Judovo mesto; 40 In vstopil je v Zaharijevo hišo in pozdravil Elizabeto. 41 Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je otrok v njenem telesu poskočil; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom. 42 In je zavpila z močnim glasom: »Blagoslovljena si ti med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.« 43 In od kod mi to, da je prišla k meni mati mojega Gospoda? 44 Kajti glej, komaj je glas tvojega pozdrava prišel do mojih ušes, je otrok od veselja poskočil v mojem telesu. 45 Blagor tisti, ki je verovala, kajti izpolnilo se bo to, kar ji je bilo povedano od Gospoda. 46 Marija pa je rekla: »Moja duša slavi Gospoda,« 47 In moj duh se je veselil v Bogu, mojem Odrešeniku. 48 Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle; kajti glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi. 49 Kajti velike reči mi je storil Mogočni; in sveto je njegovo ime. 50 In njegovo usmiljenje je nad tistimi, ki se ga bojijo, od roda do roda. 51 Pokazal je moč s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojih src. 52 Mogočne je vrgel z njihovih sedežev in povišal nizke. 53 Lačne je nasitil z dobrimi rečmi, bogate pa je odpustil prazne. 54 Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, ker se je spomnil svojega usmiljenja; 55 Kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke. 56 Marija je ostala pri njej približno tri mesece in se vrnila domov. 57 Elizabeti je prišel čas, da rodi, in rodila je sina. 58 Njeni sosedje in sorodniki so slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, in so se veselili z njo. 59 Osmi dan so prišli obrezat otroka in so ga po imenu njegovega očeta imenovali Zaharija. 60 Njegova mati pa odgovori in reče: Ne tako, ampak se bo imenoval Janez. 61 In rekli so ji: »Nihče v tvojem sorodstvu se ne imenuje s tem imenom.« 62 In očetu so z znaki govorili, kako bi ga rad poklical. 63 Prosil je za pisalno mizo in napisal: »Janez mu je ime.« Vsi so se čudili. 64 In takoj so se mu odprla usta in jezik se mu je razvezal, in spregovoril je ter hvalil Boga. 65 In strah je obšel vse, ki so prebivali okoli njih; in vse te besede so se razširile po vsem judejskem gorovju. 66 Vsi, ki so to slišali, so si to vtisnili v spomin in rekli: »Kakšen otrok bo to!« In roka Gospodova je bila z njim. 67 Njegov oče Zaharija pa je bil poln Svetega Duha in je prerokoval: 68 Slavljen bodi Gospod, Bog Izraelov, kajti obiskal je in odkupil svoje ljudstvo, 69 In nam je vzdignil rog odrešenja v hiši svojega služabnika Davida; 70 kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili od začetka sveta: 71 Da bi bili rešeni pred našimi sovražniki in iz rok vseh, ki nas sovražijo; 72 da bi izpolnil usmiljenje, ki ga je dal našim očetom, in se spomnil svoje svete zaveze; 73 Prisego, ki jo je dal našemu očetu Abrahamu, 74 da bi nam dal, da bi mu, rešeni iz rok sovražnikov, brez strahu služili, 75 V svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja. 76 In ti, otrok, se boš imenoval prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodovim obličjem, da mu pripraviš poti;
8
Nazaretska zaobljuba
77 da bi dal svojemu ljudstvu spoznanje o odrešenju z odpuščanjem njihovih grehov, 78 Po nežnem usmiljenju našega Boga, po katerem nas je obiskala zarja z višav, 79 da bi razsvetlil tiste, ki sedijo v temi in senci smrti, da bi vodil naše noge na pot miru. 80 Dete pa je raslo in se krepilo v duhu ter je bilo v puščavi do dneva, ko se je prikazalo Izraelu.
9