Močni Gospodov angel brani Jeruzalem 2. kraljev 18–19 2. kraljev 18 1 V tretjem letu Hošea, sina Ela, kralja Izraelovega, je postal kralj Ezekija, sin Ahaza, kralja Judovega. 2 Star je bil petindvajset let, ko je začel kraljevati, in vladal je devetindvajset let v Jeruzalemu. Ime njegove matere je bilo Abi, hči Zaharijeva. 3 In delal je, kar je bilo prav v GOSPODOVIH očeh, po vsem, kar je delal njegov oče David. 4 Odstranil je višave, razbil kipe, posekal ašere in razbil bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; kajti do tistih dni so ji Izraelovi sinovi zažigali kadilo; in imenoval jo je Nehuštan. 5 Zaupal je v GOSPODA, Izraelovega Boga, tako da ni bilo nikogar njemu enakega med vsemi Judovimi kralji niti pred njim. 6 Kajti oklepal se je GOSPODA in ni odstopil od njega, temveč je izpolnjeval njegove zapovedi, ki jih je GOSPOD zapovedal Mojzesu. 7 In GOSPOD je bil z njim, in srečeval se je, kamor koli je šel; in uprl se je asirskemu kralju in mu ni služil. 8 Filistejce je porazil do Gaze in njenih meja, od stražarskih stolpov do utrjenega mesta. 9 V četrtem letu kralja Ezekija, to je bilo sedmo leto Hošeja, sina Ela, kralja Izraelovega, je prišel Salmanasar, kralj asirski, proti Samariji in jo oblegal. 10 In po treh letih so jo zavzeli; v šestem letu Ezekija, to je devetem letu Izraelovega kralja Hošeja, je bila zavzeta Samarija. 11 Asirski kralj je odpeljal Izraelce v Asirijo in jih naselil v Halahu in v Haborju ob reki Gozan in v medijskih mestih. 12 Ker niso poslušali glasu GOSPODA, svojega Boga, ampak so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Mojzes, služabnik GOSPODA, in jih niso poslušali niti izpolnjevali. 13 V štirinajstem letu kralja Ezekija je asirski kralj Sanherib prišel gori proti vsem utrjenim mestom Jude in jih zavzel. 14 Judov kralj Ezekija je poslal asirskemu kralju v Lakiš sporočilo: »Pregrešil sem se; povrni mi krivdo! Kar mi naložiš, bom nosil.« Asirski kralj je judovskemu kralju Ezekiju določil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata. 1
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
15 In Ezekija mu je dal vse srebro, ki se je našlo v hiši Gospodovi in v zakladih kraljeve hiše. 16 Takrat je Ezekija odrezal zlato z vrat Gospodovega templja in s stebrov, ki jih je bil prevlekel Ezekija, kralj Judov, in ga dal asirskemu kralju. 17 Asirski kralj pa je poslal iz Lahisa tartana, rabsarisa in rabšaka h kralju Ezekiju z veliko vojsko proti Jeruzalemu. Šli so gori in prišli v Jeruzalem. Ko so prišli gori, so prišli in se ustavili pri vodovodu zgornjega ribnika, ki je na cesti valjarskega polja. 18 Ko so poklicali kralja, so prišli k njim ven Eliakim, sin Hilkijájev, ki je bil nad dvorom, in Šebna, pisar, in Joah, sin Asafov, letopisec. 19 Rabsak jim je rekel: »Povejte Ezekiju: Tako pravi veliki kralj, kralj asirski: Kakšno zaupanje si to, na katero se zanašaš?« 20 Praviš (a to so le prazne besede): »Imam nasvet in moč za vojno. Na koga pa se zanašaš, da se mi upiraš?« 21 In zdaj, glej, zanašaš se na to nalomljeno trstiko, na Egipt, ki bo, če se bo kdo nanjo naslonil, šla v njegovo roko in jo prebodla. Takšen je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki vanj zaupajo. 22 Če pa mi rečete: V GOSPODA, Boga svojega, zaupamo, ali ni to on, čigar višave in oltarje je Ezekija odstranil in rekel Judi in Jeruzalemu: Pred tem oltarjem v Jeruzalemu se molite? 23 Zdaj pa, prosim, daj obljubo mojemu gospodu, asirskemu kralju, in dal ti bom dva tisoč konj, če boš mogel nanje postaviti jezdece. 24 Kako boš torej zavrnil enega samega poveljnika najmanjših služabnikov mojega gospodarja in se zanaš na Egipt glede vozov in konjenikov? 25 Ali sem sedaj prišel brez GOSPODA gori nad ta kraj, da ga uničim? GOSPOD mi je rekel: Pojdi gori nad to deželo in jo uniči! 26 Tedaj so Elijakim, sin Hilkijev, in Šebna in Joah rekli Rabsaku: »Govori, prosim, svojim služabnikom v sirskem jeziku, kajti razumemo ga; in ne govori z nami v judovskem jeziku, da bi ljudstvo, ki je na obzidju, slišalo.« 27 Rabsak pa jim je rekel: »Ali me je moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da bi govoril te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bi z vami jedli svoj blato in pili svojo urin?« 28 Rabsak se je ustavil in zavpil z močnim glasom v judovskem jeziku: »Poslušajte besedo velikega kralja, kralja asirskega!« 29 Tako pravi kralj: Naj vas Ezekija ne vara, kajti ne bo vas mogel rešiti iz njegove roke. 30 Naj vas Ezekija ne navaja k zaupanju v GOSPODA, govoreč: GOSPOD nas bo zagotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskega kralja. 31 Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako pravi asirski kralj: Sklenite z menoj zavezo z darilom in pridite k meni, nato pa jejte vsak s svoje trte in vsak s svoje smokve in pijte vsak vodo iz svojega vodnjaka! 32 Dokler ne pridem in vas vzamem v deželo, kakršna je vaša dežela, v deželo žita in vina, v deželo kruha in vinogradov, v deželo oljk in medu, da boste živeli in ne umrli. Ne poslušajte Ezekija, ko vas prepričuje, govoreč: GOSPOD nas bo rešil. 33 Je kateri od bogov narodov rešil vso svojo deželo iz roke asirskega kralja? 34 Kje so bogovi Hamata in Arpada? Kje so bogovi Sefarvajima, Hene in Ive? So res rešili Samarijo iz moje roke? 35 Kateri so tisti med vsemi bogovi dežel, ki so rešili svojo deželo iz moje roke, da bi GOSPOD rešil Jeruzalem iz moje roke? 36 Ljudstvo pa je molčalo in mu ni odgovorilo niti besede, kajti kraljev ukaz je bil: Ne odgovorite mu. 37 Tedaj pridejo k Ezekiju Elijakim, sin Hilkijájev, ki je bil nad hišo, in Šebna, pisar, in Joah, sin Asafov, letopisec, s strganimi oblačili in mu povedo Rabsakove besede. 2. kraljev 19 1 Ko je kralj Ezekija to slišal, si je raztrgal oblačila, se ogrnil z raševino in šel v hišo GOSPODOVO.
2
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
2 In poslal je Eliakima, ki je bil nad hišo, in Šebno, pisarja, in starešine duhovnikov, pokrite z raševino, k preroku Izaiju, Amozovemu sinu. 3 In rekli so mu: Tako pravi Ezekija: Ta dan je dan stiske, graje in preklinjanja, kajti otroci so prišli do poroda, a ni več moči za rojevanje. 4 Morda bo GOSPOD, tvoj Bog, slišal vse besede Rabsaka, ki ga je poslal asirski kralj, njegov gospodar, da bi sramotil živega Boga, in bo pokaral besede, ki jih je slišal GOSPOD, tvoj Bog. Zato povzdigni svojo molitev za ostanek, ki je še ostal. 5 Tedaj so prišli k Izaiju služabniki kralja Ezekija. 6 Izaija jim je rekel: »Tako recite svojemu gospodarju: Tako pravi GOSPOD: Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so me preklinjali služabniki asirskega kralja.« 7 Glej, poslal bom nanj sunek, da bo slišal govorico in se vrnil v svojo deželo; in storil bom, da bo padel pod mečem v njegovi deželi. 8 Rabsak se je vrnil in našel asirskega kralja, ki se je vojskoval proti Libni, saj je slišal, da je odšel iz Lahisa. 9 Ko je slišal o etiopskem kralju Tirhaki: »Glej, prišel je bojovat zoper tebe.« Spet je poslal sle k Ezekiju in mu sporočil: 10 Takole recite Ezekiju, Judovemu kralju: Naj te ne vara tvoj Bog, v katerega zaupaš, rekoč: Jeruzalem ne bo izročen v roke asirskega kralja. 11 Glej, slišal si, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, ko so jih popolnoma uničili; in ali boš rešen? 12 Ali so bogovi narodov rešili tiste, ki so jih moji očetje uničili, kakor Gozan, Haran, Rezef in sinove Edena, ki so bili v Telasarju? 13 Kje je kralj Hamata, kralj Arpada in kralj mesta Sefarvajim, Hene in Ive? 14 Ezekija je prejel pismo iz roke poslancev in ga prebral. Nato je šel Ezekija v hišo Gospodovo in ga razgrnil pred Gospodom. 15 In Ezekija je molil pred Gospodom in rekel: O Gospod, Bog Izraelov, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, edini, vseh kraljestev na zemlji; ti si ustvaril nebo in zemljo. 16 GOSPOD, nagni svoje uho in poslušaj! Odpri, GOSPOD, svoje oči in glej! In poslušaj besede Sanheriba, ki ga je poslal, da sramoti živega Boga. 17 Resnično, GOSPOD, asirski kralji so uničili narode in njihove dežele, 18 In njihove bogove so vrgli v ogenj, kajti niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen: zato so jih uničili. 19 Zdaj pa, GOSPOD, naš Bog, prosim te, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva zemlje spoznala, da si ti, GOSPOD, Bog, edini. 20 Tedaj je Izaija, Amosov sin, poslal k Ezekiju in rekel: »Tako pravi GOSPOD, Izraelov Bog: Slišal sem, kar si mi molil zoper asirskega kralja Sanheriba.« 21 To je beseda, ki jo je GOSPOD govoril o njem: Devica, hči sionska, te je zaničevala in se ti posmehovala; hči jeruzalemska je zmajevala z glavo nad teboj. 22 Koga si zasmehoval in preklinjal? In proti komu si povzdignil svoj glas in dvignil svoje oči visoko? Proti Svetniku Izraelovemu. 23 Po svojih poslancih si zasmehoval Gospoda in rekel: »Z množico svojih vozov sem prišel na vrh gora, na obronke Libanona, in bom posekal visoke cedre in izbrane jelke na njem. Stopil bom v njegove mejne kraje in v gozd Karmela.« 24 Kopal sem in pil tuje vode in s podplati svojih nog sem posušil vse reke obleganih krajev. 25 Mar nisi slišal, kako sem to storil že od davnih časov, in kako sem to zasnoval že od nekdaj? Zdaj pa sem to storil, da boš opustošil utrjena mesta v kupe ruševin. 26 Zato so bili njihovi prebivalci majhne moči, prestrašeni in zmedeni; bili so kakor trava na polju in kakor zelena zelišča, kakor trava na strehah in kakor žito, posušeno, preden je zraslo. 27 Vem pa tvoje bivališče in tvoj odhod in tvoj prihod ter tvojo jezo zoper mene.
3
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
28 Ker je tvoja jeza zoper mene in tvoj prepir dosegel moja ušesa, ti bom vtaknil kavelj v nos in uzdo v ustnice in te bom pognal nazaj po poti, po kateri si prišel. 29 In to ti bodi znamenje: Letos jejte, kar samo od sebe zraste, drugo leto pa tisto, kar od tega zraste; tretje leto pa sejte in žanjte in sadite vinograde in jejte njihov sad. 30 Preostanek Judove hiše, ki se je rešil, bo spet pognal korenine spodaj in obrodil sad zgoraj. 31 Kajti iz Jeruzalema bo prišel ostanek in tisti, ki bodo rešini, bodo rešili goro Sion. Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to storila. 32 Zato tako govori GOSPOD o asirskem kralju: Ne bo prišel v to mesto, ne bo tja izstrelil puščice, ne bo stopil prednj s ščitom in ne bo zoper njega nasipa. 33 Po isti poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto pa ne bo prišel, govori GOSPOD. 34 Kajti branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida. 35 Tisto noč je šel angel Gospodov in udaril v asirskem taboru sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj zgodaj vstali, so bili vsi mrtvi trupli. 36 Asirski kralj Senaherib je torej odšel, šel in se vrnil ter se naselil v Ninivah. 37 Ko je molil v hiši svojega boga Nisroha, sta ga njegova sinova Adramelek in Šarezer udarila z mečem in pobegnila v armensko deželo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Esarhadon.
2. kronika 32:1–23 1 Po teh dogodkih in njihovi potrditvi je prišel asirski kralj Senaherib in vstopil v Judo, se utaboril ob utrjenih mestih in mislil, da jih bo osvojil. 2 Ko je Ezekija videl, da je prišel Senaherib in da se namerava bojevati proti Jeruzalemu, 3 Posvetoval se je s svojimi knezi in junaki, da bi zamašil izvire zunaj mesta; in pomagali so mu. 4 Zbralo se je torej veliko ljudstva in zamašilo vse studence in potok, ki je tekel sredi dežele, rekoč: »Zakaj bi asirski kralji, ko pridejo, našli veliko vode?« 5 Okrepil se je in pozidal ves porušeni zid ter ga dvignil do stolpov in zunaj še en zid. Popravil je Milo v Davidovem mestu in naredil veliko puščic in ščitov. 6 In postavil je nad ljudstvo vojaške poveljnike in jih zbral k sebi na ulici mestnih vrat ter jim tolažilno govoril: 7 Bodi močan in pogumen, ne boj se in se ne plaši asirskega kralja in vse množice, ki je z njim; kajti več jih je z nami kakor z njim. 8 Z njim je mesena roka, z nami pa je GOSPOD, naš Bog, da nam pomaga in da bije naše bitke. In ljudstvo se je zanašalo na besede Ezekija, Judovega kralja. 9 Potem je asirski kralj Senaherib poslal svoje služabnike v Jeruzalem – sam pa je oblegal Lakiš in z njim vso svojo moč – k Ezekiju, judovskemu kralju, in k vsemu Judovemu, ki je bil v Jeruzalemu, rekoč: 10 Tako pravi asirski kralj Senaherib: »Na kaj se zanašate, da ostajate oblegani v Jeruzalemu?« 11 Ali vas Ezekija ne prepričuje, da se izročite lakoti in žeji, ko pravi: GOSPOD, naš Bog, nas bo rešil iz rok asirskega kralja? 12 Ali ni isti Ezekija odpravil njegovih višav in njegovih oltarjev ter zapovedal Judi in Jeruzalemu: Pred enim oltarjem se boste klanjali in na njem zažigali kadilo? 13 Mar ne veste, kaj sem jaz in moji očetje storili vsem ljudstvom drugih dežel? Ali so bogovi narodov teh dežel mogli kakorkoli rešiti svoje dežele iz moje roke? 14 Kdo je bil med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih moji očetje povsem iztrebili, ki je mogel rešiti svoje ljudstvo iz moje roke, da bi vas vaš Bog mogel rešiti iz moje roke? 15 Naj vas torej Ezekija ne zavaja in ne prepričuje na ta način, niti mu ne verjemite! Kajti noben bog nobenega naroda ali kraljestva ni mogel rešiti svojega ljudstva iz moje roke in iz rok mojih očetov, koliko manj bo vaš Bog rešil vas iz moje roke? 16 Njegovi služabniki so še naprej govorili zoper GOSPODA Boga in zoper njegovega služabnika Ezekija. 4
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
17 Pisal je tudi pisma, v katerih je preklinjal GOSPODA, Izraelovega Boga, in govoril zoper njega, rekoč: Kakor bogovi narodov drugih dežel niso rešili svojega ljudstva iz moje roke, tako tudi Ezekijev Bog ne bo rešil svojega ljudstva iz moje roke. 18 Tedaj so z močnim glasom vpili v judovskem jeziku jeruzalemskemu ljudstvu, ki je bilo na obzidju, da bi jih prestrašili in vznemirili, da bi lahko zavzeli mesto. 19 In govorili so proti jeruzalemskemu Bogu, kakor proti bogovom ljudstev na zemlji, ki so bili delo človeških rok. 20 Zaradi tega sta kralj Ezekija in prerok Izaija, Amozov sin, molila in vpila k nebu. 21 In GOSPOD je poslal angela, ki je pokončal vse junake, poveljnike in poveljnike v taboru asirskega kralja. Tako se je s sramoto vrnil v svojo deželo. In ko je prišel v hišo svojega boga, so ga tisti, ki so prišli iz njegovih osrčja, tam ubili z mečem. 22 Tako je GOSPOD rešil Ezekijo in prebivalce Jeruzalema iz roke asirskega kralja Sanheriba in iz rok vseh drugih ter jih vodil na vse strani. 23 Mnogi so prinašali darila GOSPODU v Jeruzalem in darila Ezekiju, kralju Judovemu; tako da je bil odtlej poveličan v očeh vseh narodov.
Izaija 36–37 Izaija 36 1 V štirinajstem letu kralja Ezekija je asirski kralj Senaherib prišel gori proti vsem utrjenim mestom Jude in jih zavzel. 2 Asirski kralj pa je poslal Rabsaka iz Lahisa v Jeruzalem h kralju Ezekiju z veliko vojsko. Ta pa se je ustavil pri cevi zgornjega ribnika na cesti valjarskega polja. 3 Tedaj pridejo k njemu ven Elijakim, sin Hilkijájev, ki je bil nad hišo, in Šebna, pisar, in Joah, sin Asafov, letopisec. 4 Rabsak jim je rekel: »Povejte Ezekiju: Tako pravi veliki kralj, kralj asirski: Kakšno zaupanje si to, na katero se zanašaš?« 5 Pravim, praviš (vendar so to le prazne besede): Imam nasvet in moč za vojno. Na koga se torej zanašaš, da se mi upiraš? 6 Glej, zanašaš se na to zlomljeno palico, ki je na Egiptu; če se kdo nanjo nasloni, mu bo šla v roko in jo prebodla. Takšen je faraon, egiptovski kralj, vsem, ki vanj zaupajo. 7 Če pa mi rečeš: V GOSPODA, Boga svojega, zaupamo, ali ni on tisti, čigar višave in čigar oltarje je Ezekija odstranil in rekel Judi in Jeruzalemu: Pred tem oltarjem se molite? 8 Zdaj pa, prosim, daj zastavo mojemu gospodarju, asirskemu kralju, in dal ti bom dva tisoč konj, če boš mogel postaviti jezdece nanje. 9 Kako boš torej zavrnil enega samega poveljnika najmanjših služabnikov mojega gospodarja in se zanaš na Egipt glede vozov in konjenikov? 10 Ali sem sedaj prišel brez GOSPODA gori nad to deželo, da jo uničim? GOSPOD mi je rekel: Pojdi gori nad to deželo in jo unič. 11 Elijakim, Šebna in Joah pa so rekli Rabsaku: »Govori, prosim, svojim služabnikom v sirščini, kajti razumemo jo. Ne govori nam pa v judovščini, da bi ljudstvo, ki je na obzidju, slišalo.« 12 Rabsak pa reče: »Ali me je moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da bi govoril te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bi jedli svoj blato in pili svojo mokro z vami?« 13 Rabsak se je ustavil in zavpil z močnim glasom v judovskem jeziku: »Poslušajte besede velikega kralja, kralja asirskega!« 14 Tako pravi kralj: Naj vas Ezekija ne prevara, kajti ne bo vas mogel rešiti. 15 Naj vas Ezekija ne navaja, da zaupate v GOSPODA, govoreč: GOSPOD nas bo zagotovo rešil; to mesto ne bo dano v roke asirskega kralja.
5
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
16 Ne poslušajte Ezekija! Kajti tako pravi asirski kralj: Sklenite z menoj zavezo z darilom in pridite k meni! Jejte vsak s svoje trte in vsak s svoje smokve in pijte vsak vodo iz svojega vodnjaka! 17 Dokler ne pridem in vas vzamem v deželo, kakršna je vaša dežela, v deželo žita in vina, v deželo kruha in vinogradov. 18 Varujte se, da vas Ezekija ne pregovori in ne reče: »GOSPOD nas bo rešil!« Ali je kateri od bogov narodov rešil svojo deželo iz rok asirskega kralja? 19 Kje so bogovi Hamata in Arfada? Kje so bogovi Sefarvajima? So res rešili Samarijo iz moje roke? 20 Kateri so tisti med vsemi bogovi teh dežel, ki so rešili svojo deželo iz moje roke, da bi GOSPOD rešil Jeruzalem iz moje roke? 21 Oni pa so molčali in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljev ukaz je bil: Ne odgovorite mu. 22 Tedaj pridejo k Ezekiju Elijakim, sin Hilkijájev, ki je bil nad hišo, in Šebna, pisar, in Joah, sin Asafov, letopisec, s strganimi oblačili in mu povedo Rabsakove besede. Izaija 37 1 Ko je kralj Ezekija to slišal, si je raztrgal oblačila, se ogrnil z raševino in šel v hišo GOSPODOVO. 2 In poslal je Eliakima, ki je bil nad hišo, in Šebno, pisarja, in starešine duhovnikov, pokrite z raševino, k Izaiju, preroku, Amozovemu sinu. 3 In rekli so mu: Tako pravi Ezekija: Ta dan je dan stiske, graje in preklinjanja, kajti otroci so prišli do poroda, a ni moči, da bi rodili. 4 Morda bo GOSPOD, tvoj Bog, slišal besede Rabsaka, ki ga je poslal asirski kralj, njegov gospodar, da bi sramotil živega Boga, in bo pokaral besede, ki jih je slišal GOSPOD, tvoj Bog. Zato povzdigni svojo molitev za ostanek, ki je še ostal. 5 Tedaj so prišli k Izaiju služabniki kralja Ezekija. 6 Izaija jim je rekel: »Tako recite svojemu gospodarju: Tako pravi GOSPOD: Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so me preklinjali služabniki asirskega kralja.« 7 Glej, poslal bom nanj sunek, da bo slišal govorico in se vrnil v svojo deželo; in storil bom, da bo padel pod mečem v njegovi deželi. 8 Rabsak se je vrnil in našel asirskega kralja, ki se je vojskoval proti Libni, saj je slišal, da je odšel iz Lahisa. 9 Slišal je govoriti o Tirhaki, kralju etiopskem: »Prišel je, da bi se bojeval s teboj.« Ko je to slišal, je poslal sle k Ezekiju s sporočilom: 10 Takole recite Ezekiju, Judovemu kralju: Naj te tvoj Bog, v katerega zaupaš, ne vara, rekoč: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. 11 Glej, slišal si, kaj so asirski kralji storili vsem deželam, ko so jih popolnoma uničili; in ali boš rešen? 12 Ali so bogovi narodov rešili tiste, ki so jih moji očetje uničili, kakor Gozan, Haran, Rezef in sinove Edena, ki so bili v Telasarju? 13 Kje je kralj Hamata, kralj Arfada in kralj mesta Sefarvajim, Hena in Iva? 14 Ezekija je prejel pismo iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel Ezekija gor v hišo Gospodovo in ga razgrnil pred Gospodom. 15 Ezekija je molil h GOSPODU in rekel: 16 GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, edini, vseh kraljestev na zemlji; ti si ustvaril nebo in zemljo. 17 Nagni svoje uho, o GOSPOD, in poslušaj; odpri svoje oči, o GOSPOD, in glej, in poslušaj vse besede Sanheriba, ki je poslal sramotit živega Boga. 18 Resnično, GOSPOD, asirski kralji so opustošili vse narode in njihove dežele, 19 In njihove bogove so vrgli v ogenj, kajti niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen: zato so jih uničili. 20 Zdaj pa, GOSPOD, naš Bog, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva zemlje spoznala, da si ti GOSPOD, samo ti.
6
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
21 Tedaj je Izaija, Amozov sin, poslal k Ezekiju in rekel: »Tako pravi GOSPOD, Izraelov Bog: Ker si molil k meni zoper asirskega kralja Sanheriba, 22 To je beseda, ki jo je GOSPOD govoril o njem: Devica, hči sionska, te je zaničevala in se ti posmehovala; hči jeruzalemska je zmajevala z glavo nad teboj. 23 Koga si zasmehoval in preklinjal? In proti komu si povzdignil svoj glas in dvignil svoje oči visoko? Proti Svetniku Izraelovemu. 24 S svojimi služabniki si zasmehoval Gospoda in rekel: »Z množico svojih vozov sem prišel na vrh gora, na obronke Libanona, in posekal bom visoke cedre in izbrane jelke, in stopil bom na vrh njegove meje in v gozd njegovega Karmela.« 25 Kopal sem in pil vodo, s podplati svojih nog sem posušil vse reke obleganih krajev. 26 Mar nisi slišal, kako sem to storil že od davnine, in od davnine sem to oblikoval? Zdaj pa sem to storil, da boš opustošil utrjena mesta in jih spremenil v kupe ruševin. 27 Zato so bili njihovi prebivalci malodušni, prestrašeni in zmedeni; bili so kakor trava na polju in kakor zelena zelišča, kakor trava na strehah in kakor žito, posušeno, preden je zraslo. 28 Vem pa tvoje bivališče in tvoj odhod in tvoj prihod ter tvojo jezo zoper mene. 29 Ker je tvoja jeza zoper mene in tvoj prepir dosegel moja ušesa, ti bom vtaknil kavelj v nos in uzdo v ustnice in te bom pognal nazaj po poti, po kateri si prišel. 30 In to ti bodi znamenje: Letos jejte, kar samo od sebe zraste, drugo leto pa, kar samo od sebe zraste. V tretjem letu pa sejte in žanjte in sadite vinograde in jejte njihov sad. 31 Preostanek Judove hiše, ki se je rešil, bo spet pognal korenine spodaj in obrodil sad zgoraj. 32 Kajti iz Jeruzalema bo prišel ostanek in tisti, ki bodo rešini, bodo prišli z gore Sion. Gorečnost GOSPODA nad vojskami bo to storila. 33 Zato tako govori GOSPOD o asirskem kralju: Ne bo prišel v to mesto, ne bo tja izstrelil puščice, ne bo prišel prednj s ščiti in ne bo zoper njega nasipa. 34 Po isti poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto pa ne bo prišel, govori GOSPOD. 35 Kajti branil bom to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida. 36 Tedaj je šel angel Gospodov in udaril v asirskem taboru sto petinosemdeset tisoč mož. Ko so zjutraj zgodaj vstali, so bili vsi mrtvi trupli. 37 Asirski kralj Senaherib je torej odšel, šel in se vrnil ter se naselil v Ninivah. 38 Ko je molil v hiši svojega boga Nisroha, sta ga njegova sinova Adramelek in Šarezer udarila z mečem in pobegnila v armensko deželo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadon.
Razčlenitev po verzih Zgodovinska pripoved o Ezekiji, Izaiju, Sanheribu in Rabsakehu je zapisana na treh glavnih mestih v Stari zavezi: 2. kraljih 18–19 , Izaiju 36–37 in 2. kroniki 32 . Spodaj je razčlenitev vrstic za vrstico, ki se ujema z vzporednimi odlomki iz prevoda kralja Jakoba , sledijo pa ji ključni nauki. 1. Ezekijeva zvestoba in zgodnje reforme 2 kraljev 18:1–3 – Ezekija začne svojo vladavino v Judi pri 25 letih in dela, »kar je bilo prav v GOSPODOVIH očeh«. 2 kraljev 18:4 – Odstrani višave, razbije kipe, poseka ašere in razbije bronasto kačo (Nehuštana), ki jo je naredil Mojzes, ker ji je Izrael začel zažigati kadilo. 2 Kr 18,5–7a – »Zaupal je v GOSPODA, Izraelovega Boga, tako da ni bilo po njem nikogar, njemu enakega, med vsemi Judovimi kralji ...« GOSPOD je z njim in kamor koli gre, mu gre dobro. 2 Kralji 18:7b–8 – Upre se asirskemu kralju (noče mu služiti) in pobija Filistejce vse do Gaze.
7
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
2 Krn 32:1–8 – Ko Ezekija vidi Sanheribov bližajoči se pristop, se posvetuje s svojimi knezi, naj zaprejo vodne vire zunaj Jeruzalema, zgradi obzidje in stolpe, izdela orožje in spodbudi ljudstvo: »Bodite močni in pogumni ... z njim je mesena roka; z nami pa je GOSPOD, naš Bog, da nam pomaga in da bije naše bitke« (2 Krn 32:7–8). 2. Padec Samarije in asirska invazija 2 kraljev 18:9–12 – V četrtem letu Ezekijevega vladanja asirski kralj Salmanasar obleže Samarijo (Severno kraljestvo Izrael) in jo v šestem letu Ezekijevega vladanja zavzame, ker Izrael »ni poslušal glasu GOSPODA, svojega Boga«. 2 kraljev 18:13 / Izaija 36:1 – V 14. letu Ezekijevega vladanja pride asirski kralj Senaherib proti vsem utrjenim mestom na Judovem in jih zavzame. 2 kraljev 18:14–16 – V trenutku strahu pošlje Ezekija davek Sanheribu v Lahiš in reče: »Pregrešil sem se; povrni mi! Kar mi naložiš, bom nosil.« Plača 300 talentov srebra in 30 talentov zlata, zlato pa celo odstrani z vrat in stebrov Gospodovega templja. 3. Rabšakehove zbadljivke in psihološka vojna 2 kraljev 18:17–18 / Izaija 36:2–3 – Sanherib pošlje tartana, Rabsarisa in Rabsakeja iz Lahisa z veliko vojsko v Jeruzalem. Stojijo ob cevi zgornjega ribnika. Elijakim, Šebna in Joah jim gredo naproti. 2 Kralji 18:19–21 / Izaija 36:4–6 – Rabsak sporoča Sanheribovo sporočilo: »Kakšno zaupanje je to, v katero se zanašaš?« Posmehuje se Judu, ker zaupa Egiptu, in Egipt imenuje »zlomljen trst«, ki bo prebodel roko vsakogar, ki se bo nanj naslonil. 2 Kralji 18:22 / Izaija 36:7 – Rabšak poskuša izkriviti Ezekijeve verske reforme, češ da je Ezekija užalil Boga z odstranitvijo višav in oltarjev. 2 Kralji 18:23–25 / Izaija 36:8–10 – Rabsak se posmehljivo ponudi 2000 konj, če jim Juda sploh lahko priskrbi jezdece. Nato trdi, da ga je sam GOSPOD poslal, da uniči Judo: »GOSPOD mi je rekel: Pojdi gor nad to deželo in jo uniči.« 2 Kralji 18:26 / Izaija 36:11 – Eliakim, Šebna in Joah prosijo Rabšaka, naj govori v sirščini (aramejščini) namesto v judovskem jeziku (hebrejščini), da se navadni ljudje na obzidju ne bi prestrašili. 2 Kr 18,27–35 / Iz 36,12–20 – Rabsak se upira in v hebrejščini kriči možem na obzidju. Spodbuja jih, naj se ne pustijo Ezekiji zavesti z obljubami, da jih bo Bog rešil. Hvali se, da noben bog Hamata, Arpada, Sefarvajima ali Samarije ni rešil njihovih dežel pred Asirijo – torej »kdo so med vsemi bogovi dežel, ki so rešili svojo deželo iz moje roke, da bi GOSPOD rešil Jeruzalem iz moje roke?« (2 Kr 18,35). 2 kraljev 18:36–37 / Izaija 36:21–22 – Ljudstvo molči in mu ne odgovori niti besede, kot je zapovedal Ezekija (»Ne odgovori mu«). Uradniki se vrnejo k Ezekiju s strganimi oblačili. 4. Ezekija išče Izaija in Gospodovo prvo obljubo 2 Kr 19,1–5 / Iz 37,1–5 – Kralj Ezekija si raztrga oblačila, se pokrije z raševino, gre v hišo Gospodovo in pošlje Eliakima, Šebno in starešine duhovnikov k preroku Izaiju . Ti izjavijo: »Ta dan je dan stiske, graje in preklinjanja ... zato povzdigni svojo molitev za ostanek, ki je še ostal.« 2 Kr 19,6–7 / Izaija 37,6–7 – Izaija odgovori z Božjo besedo: »Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so me preklinjali služabniki asirskega kralja. Glej, poslal bom nadnj duh, da bo slišal govorico in se vrnil v svojo deželo; in storil bom, da bo padel pod mečem v njegovi deželi.«
8
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
5. Rabšakovo bogokletno pismo in Ezekijeva molitev 2 kraljev 19:8–13 / Izaija 37:8–13 – Rabsak se vrne in najde Sanheriba, ki se bojuje proti Libni. Ko Sanherib sliši, da se je etiopski kralj Tirhaka prišel borit proti njemu, ponovno pošlje pisma Ezekiju, v katerih ga opozori, da Bog ne more rešiti Jeruzalema, in našteje uničene narode (Gozan, Haran, Rezef, Telasar). 2 kraljev 19:14 / Izaija 37:14 – Ezekija prejme pismo od poslanca, ga prebere, gre v hišo Gospodovo in ga razgrne pred Gospodom . 2 Kr 19,15–19 / Izaija 37,15–20 – Ezekija moli: »GOSPOD, Bog Izraelov, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, edini, vseh kraljestev na zemlji ... Nagni svoje uho, GOSPOD, in poslušaj! Odpri, GOSPOD, svoje oči in glej! In poslušaj besede Sanheriba, ki ga je poslal, da sramoti živega Boga.« Priznava, da je Asirija uničila druge narode, ker so bili njihovi bogovi le les in kamen, in moli: »Zdaj pa, GOSPOD, naš Bog, prosim, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti GOSPOD Bog, edini.« 6. Božji odgovor po Izaiju 2 kraljev 19:20 / Izaija 37:21–22 – Izaija pošlje Ezekiju sporočilo: »Slišal sem, kar si mi molil zoper asirskega kralja Sanheriba.« 2 kraljev 19:21–28 / Izaija 37:22–29 – GOSPOD graja Sanheribovo ošabnost: »Koga si zasmehoval in preklinjal? ... proti Svetemu Izraelovemu.« Bog ugotavlja, da so bile asirske zmage dovoljene le po njegovi božji previdnosti (»Ali nisi že zdavnaj slišal, kako sem to storil?«). Zaradi Sanheribove jeze Bog izjavi: »Vtaknem ti kavelj v nos in uzdo v ustnice in te bom pognal nazaj po poti, po kateri si prišel.« 2 Kralji 19:29–31 / Izaija 37:30–32 – Bog daje Judi znamenje preživetja in rasti: ostanek Judove hiše bo spet pognal korenine spodaj in obrodil sad navzgor. 2 Kralji 19:32–34 / Izaija 37:33–35 – Bog obljublja glede asirskega kralja: »Ne bo prišel v to mesto, tja ne bo izstrelil puščice, ne bo stopil prednj s ščitom in ne bo zoper njega nasipa ... Kajti jaz bom branil to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.« 7. Božje posredovanje in padec Sanheriba 2 Kr 19,35 / Iz 37,36 / 2 Krn 32,21 – Še isto noč je šel Gospodov angel in v asirskem taboru pobil 185.000 mož . Ko so ljudje zgodaj zjutraj vstali, »glej, vsi so bili mrtvi trupli«. 2 kraljev 19:36 / Izaija 37:37 – Sanherib odide, se vrne v Ninive in tam prebiva. 2 Kr 19:37 / Iz 37:38 / 2 Krn 32:21 – Medtem ko je Sanherib molil v hiši svojega boga Nisroha, sta ga njegova sinova Adramelek in Sarezer udarila z mečem in pobegnil v armensko deželo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Esarhadon.
Ključne lekcije iz pripovedi Razlika med človeškim kompromisom in božansko rešitvijo Ezekija je sprva poskušal odkupiti Sanheriba tako, da je iz templja odvzel zlato (2 Kr 18,14–16), vendar se je Asirija vseeno vrnila in ga popolnoma osvojila. Pomiriti Božjega sovražnika le redko uspe; trajen mir je prišel šele, ko se je Ezekija nehal zanašati na srebro in se popolnoma posvetil molitvi.
9
Močni Gospodov angel brani Jeruzalem
Praktična priprava v kombinaciji z duhovnim zaupanjem Pred začetkom obleganja je Ezekija ustavil oskrbo z vodo, okrepil obzidje in organiziral obrambo (2 Krn 32,2–5). Vera v Boga ne pomeni ignoriranja praktične odgovornosti, vendar je Ezekija svoje popolno zaupanje utemeljil na Vsemogočnem in ne na svojih utrdbah. Duhovno razločevanje proti posmehu in prevari Rabsak je uporabljal psihološke taktike – izkrivljal je Sveto pismo, širil strah, dvomil v Božjo moč in poskušal ločiti vodstvo od ljudstva (2 Kr 18,22, 28–35). Ezekijev ukaz »Ne odgovarjaj mu« uči modrosti, da se ne prepiramo z bogokletnimi zbadljivkami in se namesto tega odločimo, da se zadevo obrnemo neposredno na Boga. Širimo svoje težave pred Gospodom Ko je Ezekija prejel Sanheribovo zastrašujoče pismo, ga je odnesel naravnost v tempelj in ga »razgrnil pred GOSPODA« (2 kraljev 19,14). To je zgled za molitev: oprijemljive grožnje, strahove in tesnobe prinesti neposredno v Božjo navzočnost in jih odkrito izložiti pred Njim. Božja slava kot najvišja prioriteta v molitvi Ezekija ni molil le za osebno preživetje; molil je, da bi Bog ukrepal, »da bi vsa kraljestva zemlje spoznala, da si ti, GOSPOD, Bog, edini« (2 Kr 19,19). Molitve, osredotočene na Božjo čast, so tesno povezane z njegovo voljo. Človeški ponos proti Božji suverenosti Sanherib je verjel, da so njegove vojaške osvojitve rezultat njegove lastne moči (2 Kr 19,23–24). Bog ga je spomnil, da je zgolj orodje v Božjem vseobsegajočem načrtu (2 Kr 19,25–28). Bog se upira ponosnim in nobena posvetna sila ne more premagati njegovih suverenih namenov.
10