Nikodemov evangelij, prej imenovan Dela Poncija Pilata POGLAVJE 1 1 Ana in Kajfa, Suma in Datam, Gamaliel, Juda, Levi, Neptalim, Aleksander, Kir in drugi Judje so šli k Pilatu glede Jezusa in ga obtožili mnogih hudih zločinov. 2 In rekel: Prepričani smo, da je Jezus sin Jožefa, tesarja, dežela, rojena iz Marije, in da se razglaša za Božjega sina in kralja; in ne samo to, ampak poskuša razpustiti soboto in zakone naših očetov. 3 Pilat je odgovoril; Kaj je tisto, kar izjavlja? in kaj je tisto, kar poskuša raztopiti? 4 Judje so mu rekli: Imamo postavo, ki prepoveduje ozdravljanje na sobotni dan; vendar na tisti dan s hudobnimi metodami ozdravi hrome in gluhe, paralize, slepe, gobavce in demone. 5 Pilat je odgovoril: »Kako lahko to stori s hudobnimi metodami? Odgovorili so: On je čarovnik in izganja hudiče po knezu hudičev; in tako mu vse postane podrejeno. 6 Tedaj je rekel Pilat: »Zdi se, da izganjanje hudičev ni delo nečistega duha, ampak izhaja iz Božje moči. 7 Judje so odgovorili Pilatu: Prosimo vašo visokost, da ga pokličete, naj se pojavi pred vašim sodiščem in ga sami zaslišite. 8 Tedaj je Pilat poklical glasnika in mu rekel: »Kako bo Kristus prinesel sem? 9 Potem je šel sel ven in spoznal Kristusa, ga je častil; in ko je razgrnil plašč, ki ga je imel v roki, po tleh, je rekel: Gospod, pojdi po tem in pojdi noter, zakaj upravitelj te kliče. 10 Ko so Judje spoznali, kaj je sel storil, so vzkliknili (proti njemu) Pilatu in rekli: Zakaj ga nisi poklical z biserom in ne s selom? Kajti sel, ko ga je videl, se mu poklonil in razgrnil plašč, ki ga je imel v roki, po tleh pred njim in mu rekel: Gospod, upravitelj te kliče. 11 Tedaj je Pilat poklical glasnika in rekel: Zakaj si to storil? 12 Glasnik je odgovoril: Ko si me poslal iz Jeruzalema k Aleksandru, sem videl Jezusa, kako je v nizki postavi sedel na oslici, in hebrejski otroci so v rokah držali veje dreves in vpili Hosana. 13 Drugi so razgrnili svoja oblačila na pot in rekli: Reši nas, ti, ki si v nebesih! blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem. 14 Nato so Judje zavpili proti glasniku in rekli: Hebrejski otroci so vzklikali v hebrejskem jeziku; in kako si lahko ti, ki si Grk, razumel hebrejščino? 15 Glasnik jim je odgovoril in rekel: »Enega izmed Judov sem vprašal in rekel: »Kaj je to, kar otroci kričijo v hebrejščini?« 16 In razložil mi je, rekoč, vzklikajo hozano, kar je razloženo, O, Gospod, reši me; ali, o Gospod, reši. 17 Pilat jim je tedaj rekel: »Zakaj vi sami pričate o besedah otrok, namreč s svojim molkom? V čem je sel zagrešil? In so molčali. 18 Tedaj je guverner rekel glasniku: Pojdi in ga na kakršen koli način poskušaj pripeljati noter. 19 Toda sel je šel ven in storil kot prej; in rekel: Gospod, vstopi, kajti deželni glavar te kliče. 20 In ko je Jezus vstopal mimo praporjev, ki so nosila praporja, so se vrhovi priklonili in častili Jezusa. 21 Nato so Judje še bolj goreče vzklikali proti praporščakom. 22 Pilat pa je rekel Judom: Vem, da vam ni všeč, da so se vrhovi zastave sami od sebe priklonili in častili Jezusa; zakaj pa vzklikate proti praporščakom, kakor da bi se priklonili in molili? 23 Pilatu so odgovorili: »Videli smo praporščake, kako se priklanjajo in častijo Jezusa. 24 Tedaj je guverner poklical praporščake in jim rekel: Zakaj ste to storili?
25 Praporščaki so rekli Pilatu: Vsi smo pogani in častimo bogove v templjih; in kako naj razmišljamo o čaščenju njega? V rokah smo držali samo praporce, oni pa so se priklonili in ga častili. 26 Tedaj je Pilat rekel predstojnikom sinagoge: »Izberite si nekaj močnih mož in naj držijo praporšča, pa bomo videli, ali se bodo potem sami upognili. 27 Tako so judovski starešine poiskali dvanajst najmočnejših in najsposobnejših starcev in jih prisilili, da so držali praporščake, in stali so pred guvernerjem. 28 Tedaj je Pilat rekel slu: »Vzemi Jezusa ven in ga nekako spet pripelji noter. In Jezus in sel sta odšla iz dvorane. 29 In Pilat je poklical praporščake, ki so prej nosili zastave, in jim prisegel, da jim bo odsekal glave, če ne bodo tako nosili zastav, ko je pred tem vstopil noter. 30 Tedaj je upravitelj ukazal Jezusu, naj spet vstopi. 31 In sel je storil, kot je storil prej, in je zelo prosil Jezusa, naj si obleče svoj plašč in hodi po njem, in stopil je po njem in vstopil. 32 In ko je Jezus vstopil, so se prapori priklonili kakor prej in ga častili. POGLAVJE 2 1 Ko je Pilat to videl, se je prestrašil in je hotel vstati s svojega sedeža. 2 Ko pa je mislil vstati, mu je njegova lastna žena, ki je stala v daljavi, poslala sporočilo: »Nič ti ne delaj s tem pravičnim! kajti to noč sem v videnju zaradi njega veliko trpel. 3 Ko so Judje to slišali, so rekli Pilatu: Ali ti nismo rekli, da je čarovnik? Glej, dal je sanjati tvojo ženo. 4 Pilat je nato poklical Jezusa in rekel: »Si slišal, kar pričajo proti tebi, pa ne odgovorijo? 5 Jezus je odgovoril: »Če ne bi imeli moči govora, ne bi mogli govoriti; ker pa vsak obvlada svoj jezik, da govori dobro in slabo, naj pazi nanj. 6 Judovski starešine pa so odgovorili in rekli Jezusu: Na kaj naj gledamo? 7 Prvič, to vemo o tebi, da si rojen zaradi nečistovanja; drugič, da so bili dojenčki zaradi tvojega rojstva pobiti v Betlehemu; tretjič, da sta tvoj oče in mati Marija pobegnila v Egipt, ker nista mogla zaupati svojemu ljudstvu. 8 Nekateri izmed Judov, ki so stali zraven, so govorili bolj naklonjeno: Ne moremo reči, da je bil rojen zaradi nečistovanja; vemo pa, da je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, zato se ni rodil zaradi nečistovanja. 9 Tedaj je Pilat rekel Judom, ki so trdili, da je bil rojen iz nečistovanja: To vaše poročilo ni resnično, saj je bila zaroka, kakor pričajo tisti, ki so iz vašega naroda. 10 Ana in Kajfa sta rekla Pilatu: Vso to množico ljudstva je treba šteti, ki vpije, da je rojen iz nečistovanja in da je čarovnik; tisti pa, ki zanikajo, da bi se rodil iz nečistovanja, so njegovi spreobrnjenci in učenci. 11 Pilat je odgovoril Ani in Kajfu: Kdo so spreobrnjenci? Odgovorili so: To so tisti, ki so poganski otroci in niso postali Judje, ampak njegovi sledilci. 12 Tedaj so odgovorili Eleazer, Asterij, Antonij in Jakob, Karas in Samuel, Izak in Fines, Krisp in Agripa, Ana in Juda: Nismo spreobrnjenci, ampak otroci Judov in govorimo resnico ter smo bili navzoči pri Mariji. je bil zaročen. 13 Nato se je Pilat obrnil na dvanajsterico mož, ki so to govorili, in jim rekel: »Zaklinjam vas s cesarjevim življenjem, da zvesto poveste, ali je bil rojen zaradi nečistovanja, in da je tisto, kar ste povedali, resnično. 14 Odgovorili so Pilatu: Imamo postavo, po kateri nam je prepovedano prisegati, ker je greh: Naj prisežejo pri cesarjevem življenju, da ni tako, kot smo rekli, in zadovoljili se bomo s smrtjo. 15 Nato sta Ana in Kajfa rekla Pilatu: Tistih dvanajst mož ne bo verjelo, da ga poznamo kot ponižnega rodu in da je čarovnik, čeprav se pretvarja, da je Božji sin in kralj: kar smo doslej od verovanja, da trepetamo slišati.
16 Tedaj je Pilat ukazal vsem, naj gredo ven, razen dvanajsterim možem, ki so rekli, da ni bil rojen iz nečistovanja, in Jezusu, naj se umakne stran, in jim rekel: Zakaj Judje mislijo ubiti Jezusa? 17 Odgovorili so mu: Jezni so, ker je ozdravljal na sobotni dan. Pilat je rekel: Ali ga bodo umorili zaradi dobrega dela? Rečejo mu: Da, gospod. POGLAVJE 3 1 Tedaj je Pilat, poln jeze, odšel iz dvorane in rekel Judom: Ves svet kličem za pričo, da ne najdem nobene krivde na tem človeku. 2 Judje so odgovorili Pilatu: Če ne bi bil hudoben človek, ga ne bi pripeljali predte. 3 Pilat jim je rekel: Vzemite ga vi in ga sodite po svoji postavi. 4 Tedaj so Judje rekli: »Ni nam dovoljeno nikogar usmrtiti. 5 Pilat je Judom rekel: »Zapoved, torej ne ubijaj, je vaša, ne pa moja. 6 In spet je šel v dvorano, poklical Jezusa samega in mu rekel: Si ti judovski kralj? 7 In Jezus odgovori in reče Pilatu: Ali to govoriš sam od sebe, ali so ti Judje povedali o meni? 8 Pilat je odgovoril in rekel Jezusu: Ali sem Jud? Ves narod in vladarji Judov so te izročili meni. Kaj si naredil? 9 Jezus je odgovoril in rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta; če bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali in ne bi bil izročen Judom; zdaj pa moje kraljestvo ni odtod. 10 Pilat je rekel: Si torej kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, da sem jaz kralj; za to sem rojen in zato sem prišel na svet; in s tem namenom sem prišel, da bi pričeval za resnico; in vsak, ki je iz resnice, posluša moj glas. 11 Pilat mu reče: Kaj je resnica? 12 Jezus je rekel: Resnica je iz nebes. 13 Pilat je rekel: Resnice torej ni na zemlji. 14 Jezus je rekel Pilatu: Verjemi, da je resnica na zemlji med tistimi, ki jih, ko imajo moč sodbe, vodi resnica in pravilno sodijo. POGLAVJE 4 1 Tedaj je Pilat pustil Jezusa v veži, šel ven k Judom in rekel: Na Jezusu ne najdem nobene krivde. 2 Judje mu rečejo: On pa je rekel: Lahko porušim Božji tempelj in ga v treh dneh znova sezidam. 3 Pilat jim je rekel: Kakšen tempelj je ta, o katerem govori? 4 Judje so mu rekli: Kar je Salomon gradil šestinštirideset let, je rekel, da bo uničil in v treh dneh zgradil. 5 Pilat jim je spet rekel: »Nedolžen sem zaradi krvi tega človeka; pogledaš na to. 6 Judje mu pravijo: Njegova kri naj bo nad nami in našimi otroki. Tedaj Pilat skliče starešine in pismouke, duhovnike in levite ter jim na samem reče: Ne delajte tako! V tvoji obtožbi (zoper njega) nisem našel ničesar v zvezi z njegovim zdravljenjem bolnih oseb in kršenjem sobote, kar bi bilo vredno smrti. 7 Duhovniki in leviti so odgovorili Pilatu: Pri cesarjevem življenju, če je kdo bogokletnik, je vreden smrti; toda ta človek je zmerjal zoper Gospoda. 8 Nato je guverner znova ukazal Judom, naj odidejo iz dvorane; in pokliče Jezusa ter mu reče: Kaj naj storim s teboj? 9 Jezus mu je odgovoril: Stori, kakor je pisano. 10 Pilat mu reče: Kako se piše? 11 Jezus mu reče: Mojzes in preroki so prerokovali o mojem trpljenju in vstajenju. 12 Judje, ko so to slišali, so bili razdraženi in so rekli Pilatu: Zakaj boš več poslušal bogokletje tega človeka? 13 Pilat jim reče: Če se vam te besede zdijo bogokletne, ga vzemite, pripeljite na svoje sodišče in mu sodite po vaši postavi. 14 Judje odgovorijo Pilatu: Naš zakon pravi, da bo dolžan prejeti devetintrideset udarcev, če pa bo na ta način preklinjal Gospoda, ga bodo kamnali.
15 Pilat jim reče: Če je bil ta njegov govor bogokletje, ga sodite po vaši postavi. 16 Judje pravijo Pilatu: Naša postava nam veleva, da nikogar ne usmrtimo; želimo, da bi bil križan, ker si zasluži smrt na križu. 17 Pilat jim reče: Ni primerno, da bi bil križan: naj ga le bičajo in pošljejo proč. 18 Ko pa je guverner pogledal navzoče ljudstvo in Jude, je videl veliko Judov v solzah in rekel judovskim vélikim duhovnikom: Vse ljudstvo ne želi njegove smrti. 19 Judovske starešine so odgovorile Pilatu: Mi in vse ljudstvo smo prišli sem prav zaradi tega, da bi umrl. 20 Pilat jim reče: Zakaj naj umre? 21 Rekli so mu: Ker se razglaša za božjega sina in kralja. POGLAVJE 5 1 Nikodem, neki Jud, pa je stopil pred guvernerja in rekel: »Prosim te, o pravični sodnik, da mi daš svobodo spregovoriti nekaj besed. 2 Pilat mu reče: Govori naprej. 3 Nikodem je rekel: »Govoril sem judovskim starešinam in pismoukom, duhovnikom in levitom in vsej množici Judov v njihovem zboru; Kaj bi naredil s tem človekom? 4 On je človek, ki je naredil veliko koristnih in veličastnih čudežev, kakršnih še ni storil nihče na zemlji in jih ne bo nikoli storil. Pusti ga in ne delaj mu nič žalega; če prihaja od Boga, se bodo njegovi čudeži (njegova čudežna ozdravljenja) nadaljevali; če pa od moških, bodo v nič. 5 Tako je Mojzes, ko ga je Bog poslal v Egipt, delal čudeže, ki mu jih je Bog zapovedal, pred faraonom, egiptovskim kraljem; in čeprav sta čarovnika te dežele, Jannes in Jambres, s svojo magijo delala enake čudeže, kot jih je delal Mojzes, vendar nista mogla delati vsega, kar je on; 6 In čudeži, ki so jih delali čarovniki, niso bili od Boga, kot veste, o pismouki in farizeji; a tisti, ki so jih delali, so poginili in vsi, ki so jim verovali. 7 In zdaj izpustite tega človeka; kajti sami čudeži, za katere ga obtožujete, so od Boga; in ni vreden smrti. 8 Judje so tedaj rekli Nikodemu: »Ali si postal njegov učenec in govoriš njemu v prid? 9 Nikodem jim je rekel: Ali je tudi upravitelj postal njegov učenec in ali ima zanj govore? Ali ga ni cesar postavil na to visoko mesto? 10 Ko so Judje to slišali, so se zdrznili in zaškripali z zobmi proti Nikodemu ter mu rekli: »Ali bi sprejel njegov nauk za resnico in bi bil deležen Kristusa!« 11 Nikodem je odgovoril: Amen; Sprejel bom njegov nauk in svojo usodo z njim, kot ste rekli. 12 Tedaj je vstal neki Jud in prosil guvernerja za dovoljenje, da bi ga slišal nekaj besed. 13 Guverner pa je rekel: »Povejte, kar želite. 14 In rekel je: Osemintrideset let sem ležal ob ovčjem bazenu v Jeruzalemu, se mučil v hudi bolezni in čakal na ozdravitev, ki naj bi jo povzročil prihod angela, ki je ob določenem času vznemiril vodo ; in kdor koli je prvi po vznemirjenju vode stopil vanjo, je bil ozdravljen katere koli bolezni, ki jo je imel. 15 In ko me je Jezus videl, kako tam omahujem, mi je rekel: Ali boš ozdravljen? Jaz pa sem odgovoril: Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, ko se voda vzburka. 16 In rekel mi je: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi. In takoj sem bil ozdravljen, vzel sem svojo posteljo in hodil. 17 Judje so tedaj rekli Pilatu: Naš gospod guverner, vprašaj ga, na kateri dan je bil ozdravljen svoje bolezni. 18 Bolnik je odgovoril: Bilo je na soboto. 19 Judje so rekli Pilatu: Ali nismo rekli, da je ozdravljal v soboto in izganjal hudiče po princu hudičevih? 20 Tedaj je prišel drug neki 7 Jud in rekel: Bil sem slep, slišal sem zvoke, videl pa nisem nikogar; in ko je Jezus šel mimo, sem slišal množico, ki je šla mimo, in sem vprašal, kaj je tam?
21 Povedali so mi, da gre Jezus mimo; tedaj sem zavpil, rekoč: Jezus, Davidov sin, usmili se me! In obstal je in ukazal, naj me pripeljejo k njemu, in mi rekel: Kaj hočeš? 22 Rekel sem: Gospod, da spregledam. 23 Rekel mi je: Sprejmi pogled! In zdaj sem videl in šel za njim, vesel in zahvaljen. 24 Tudi drug Jud je prišel ven in rekel: »Bil sem gobavec, in ozdravil me je samo s svojo besedo, rekoč: »Hočem, bodi čist; in zdaj sem bil očiščen svoje gobavosti. 25 In drugi Jud je prišel ven in rekel: Bil sem pokvarjen, on pa me je s svojo besedo zravnal. 26 In neka ženska po imenu Veronika je rekla: Dvanajst let sem imela krvavitev in sem se dotaknila roba njegovega oblačila in kmalu se mi je krvavitev ustavila. 27 Judje so tedaj rekli: Imamo zakon, da ženska ne sme biti dokaz. 28 In po drugih stvareh je drugi Jud rekel: Videl sem Jezusa, povabljenega na svatbo s svojimi učenci, in v Kani Galilejski je primanjkovalo vina; 29 In ko je bilo vino popijeno, je služabnikom ukazal, naj napolnijo šest loncev, ki so bili tam, z vodo, in napolnili so jih do roba, on pa jih je blagoslovil in spremenil vodo v vino, in vse ljudstvo pil, presenečen nad tem čudežem. 30 Drugi Jud je vstal in rekel: Videl sem Jezusa, ki je učil v sinagogi v Kafarnaumu; in bil je v sinagogi neki človek, ki je imel hudiča; in zavpil je, rekoč, pusti me pri miru! kaj imamo mi s teboj, Jezus iz Nazareta? Si nas prišel uničiti? Vem, da si Božji Sveti. 31 Jezus pa mu je zapretil, rekoč: »Umolkni, nečisti duh, in pojdi iz človeka! in kmalu je prišel iz njega in ga ni nič poškodoval. 32 Farizej je rekel tudi naslednje: Videl sem, da je veliko ljudi prišlo k Jezusu iz Galileje in Judeje, iz morja in iz mnogih dežel okoli Jordana, in veliko slabotnih je prišlo k njemu in vse jih je ozdravil. 33 In slišal sem nečiste duhove, ki so vpili in govorili: Ti si Božji Sin. In Jezus jim je strogo zapovedal, naj ga ne oznanjajo. 34 Zatem je drugi človek, ki mu je bilo ime Centurio, rekel: Videl sem Jezusa v Kafarnaumu in sem ga prosil, rekoč: Gospod, moj služabnik leži doma, bolan od paralize. 35 In Jezus mi je rekel: Prišel bom in ga ozdravil. 36 Jaz pa sem rekel: Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho; ampak samo povej besedo, in moj služabnik bo ozdravel. 37 In Jezus mi je rekel: Pojdi; in kakor si veroval, naj se ti zgodi. In moj služabnik je bil še tisto uro ozdravljen. 38 Tedaj je neki plemič rekel: V Kafarnaumu sem imel sina, ki je ležal na smrti; in ko sem slišal, da je Jezus prišel v Galilejo, sem šel in ga prosil, naj pride dol v mojo hišo in ozdravi mojega sina, ker je bil na koncu smrti. 39 Rekel mi je: Pojdi, tvoj sin je živ. 40 In moj sin je bil od tiste ure ozdravljen. 41 Poleg teh je tudi veliko drugih Judov, moških in žensk, vzklikalo in govorilo: On je resnično Božji Sin, ki ozdravlja vse bolezni samo s svojo besedo in so mu hudiči vsi podložni. 42 Nekateri izmed njih so nadalje rekli: Ta moč ne more priti od nikogar drugega kot od Boga. 43 Pilat je rekel Judom: Zakaj hudiči niso vaši zdravniki? 44 Nekateri izmed njih so rekli: Moč podrejanja hudičev ne more izhajati razen od Boga. 45 Drugi pa so rekli Pilatu, da je Lazarja obudil od mrtvih, potem ko je bil štiri dni v grobu. 46 Ko je guverner to slišal, je drhteč rekel množici Judov: Kaj vam koristi, če prelivate nedolžno kri? POGLAVJE 6 1 Potem ko je Pilat sklical Nikodema in petnajst mož, ki so govorili, da Jezus ni bil rojen iz nečistovanja, jim je rekel: Kaj naj storim, ko je med ljudstvom kakor nemir. 2 Rekli so mu: Ne vemo; naj gledajo tiste, ki dvigujejo nemir.
3 Nato je Pilat spet poklical množico in jim rekel: »Veste, da imate navado, da vam ob prazniku pashe izpustim enega jetnika; 4 Imam znanega jetnika, morilca, ki se imenuje Baraba, in Jezusa, ki se imenuje Kristus, v katerem ne najdem ničesar, kar bi zaslužilo smrt; kateri od njih imate torej um, da bi vam ga izdal? 5 Vsi vpijejo in pravijo: Izpustite nam Baraba! 6 Pilat jim reče: Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? 7 Vsi odgovorijo: Naj bo križan. 8 Spet zavpijejo in rečejo Pilatu: Nisi cesarjev prijatelj, če izpustiš tega človeka? kajti on je razglasil, da je Božji Sin in kralj. Toda ali ste nagnjeni k temu, da bi bil on kralj in ne cesar? 9 Tedaj jim je Pilat poln jeze rekel: »Vaš narod je bil vedno uporniški, vi pa ste vedno proti tistim, ki so vam služili? 10 Judje so odgovorili: Kdo so tisti, ki so nam služili? 11 Pilat jim je odgovoril: Vaš Bog, ki vas je osvobodil težkega suženjstva Egipčanov in vas pripeljal preko Rdečega morja, kakor da bi bilo suho, in vas hranil v puščavi z mano in mesom prepelic in prinašal vodo. iz skale in ti dal postavo iz nebes: 12 Na vse načine ste ga dražili in si želeli zase ulito tele, ga častili in mu žrtvovali ter rekli: To so tvoji bogovi, o Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele. 13 Zaradi tega je bil vaš Bog nagnjen k temu, da vas uniči; toda Mojzes je posredoval za vas in vaš Bog ga je uslišal in odpustil vašo krivico. 14 Kasneje ste bili jezni in ste hoteli ubiti svoja preroka, Mojzesa in Arona, ko sta zbežala v tabernakelj, in vedno ste godrnjali zoper Boga in njegove preroke. 15 In ko je vstal s svojega sodnega stola, je hotel oditi ven; toda vsi Judje so zavpili: Za kralja priznavamo cesarja in ne Jezusa. 16 Ker so tej osebi, takoj ko se je rodila, prišli modri in ji ponudili darila; Ko je Herod slišal, se je silno vznemiril in ga hotel ubiti. 17 Ko je njegov oče to izvedel, je pobegnil z njim in njegovo materjo Marijo v Egipt. Herod, ko je slišal, da se je rodil, bi ga bil ubil; in v skladu s tem poslal in pobil vse otroke, ki so bili v Betlehemu in na vseh njegovih območjih, od dveh let in manj. 18 Ko je Pilat slišal to poročilo, se je prestrašil; in zapovedal tišino med ljudstvom, ki je povzročalo hrup, je rekel Jezusu: Si torej ti kralj? 19 Vsi Judje so odgovorili Pilatu, da je prav on tisti, ki ga je Herod hotel ubiti. 20 Nato je Pilat vzel vodo, si umil roke pred ljudstvom in rekel: »Nedolžen sem krvi tega pravičnega; poglej si ga. 21 Judje so odgovorili in rekli: Njegova kri naj bo nad nami in našimi otroki. 22 Tedaj je Pilat ukazal Jezusa pripeljati predse in mu rekel: 23 Tvoj lastni narod ti je očital, da se postavljaš za kralja; zato te jaz, Pilat, obsojam na bičanje po zakonih prejšnjih guvernerjev; in da te najprej zvežejo, potem pa obesijo na križ na tistem mestu, kjer si zdaj jetnik; in tudi dva zločinca s teboj, ki jima je ime Dimas in Gestas. POGLAVJE 7 1 Jezus je šel iz dvorane in razbojnika z njim. 2 In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, so mu slekli oblačila in ga ogrnili v platneno krpo ter mu na glavo položili krono iz trnja in v roko dali trst. 3 Podobno so storili z obema razbojnikoma, ki sta bila križana z njim, Dima na njegovi desni in Gestas na njegovi levici. 4 Jezus pa je rekel: »Oče moj, odpusti jim! Ker ne vedo, kaj delajo. 5 In razdelili so si njegova oblačila in za njegovo obleko vrgli žreb. 6 Ljudstvo je medtem stalo zraven, véliki duhovniki in judovski starešine pa so se mu posmehovali, češ, druge je rešil, naj zdaj reši sebe, če more; če je božji sin, naj zdaj stopi s križa. 7 Tudi vojaki so se mu posmehovali in vzeli kis in žolč so mu ponudili piti in mu rekli: Če si judovski kralj, se reši.
8 Potem je Longin, neki vojak, vzel sulico, 1 mu prebodel bok in takoj sta pritekli kri in voda. 9 In Pilat je napisal naslov na križ s hebrejskimi, latinskimi in grškimi črkami, tj. To je judovski kralj. 10 Toda eden od dveh razbojnikov, ki sta bila križana z Jezusom, čigar ime je bilo Gestas, je rekel Jezusu: Če si ti Kristus, reši sebe in nas. 11 Toda tat, ki je bil križan na njegovi desnici in mu je bilo ime Dima, je odgovoril, ga pograjal in rekel: »Ali se ne bojiš Boga, ki si obsojen na to kazen?« Resnično upravičeno in pravično prejemamo zasluge naših dejanj; ampak ta Jezus, kaj hudega je storil? 12 Po tem stokanju je rekel Jezusu: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. 13 Jezus odgovori in mu reče: Resnično ti povem, da boš danes z menoj v raju. POGLAVJE 8 1 Bilo je okoli šeste ure in tema je bila nad površjem vse zemlje do devete ure. 2 In medtem ko je sonce mrknilo, glej, zagrinjalo templja se je raztrgalo od vrha do dna; in tudi skale so se raztrgale in grobovi so se odprli in mnoga telesa svetnikov, ki so spali, so vstala. 3 In okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom: Hej, hej, lama zabacthani? kar se razlaga kot: Moj Bog, Moj Bog, zakaj si me zapustil? 4 In po tem je Jezus rekel: Oče, v tvoje roke izročam svojega duha; in ko je to rekel, je izdal duha. 5 Ko pa je stotnik videl, da je Jezus, ki je tako vpil, umrl, je poveličal Boga in rekel: »V resnici je bil ta človek pravičen. 6 In vse ljudstvo, ki je stalo zraven, je bilo ob tem pogledu zelo vznemirjeno; in razmišljali o tem, kar se je zgodilo, udarili po prsih in se nato vrnili v mesto Jeruzalem. 7 Stotnik je šel k guvernerju in mu povedal vse, kar se je zgodilo; 8 In ko je vse to slišal, je bil nadvse žalosten; 9 In sklical je Jude in jim rekel: Ali ste videli čudež sončnega mrka in druge stvari, ki so se zgodile, ko je Jezus umiral? 10 Ko so Judje slišali, so upravitelju odgovorili: Sončni mrk se je zgodil po navadi. 11 Toda vsi tisti, ki so bili Kristusovi poznavalci, so stali od daleč, kakor tudi žene, ki so sledile Jezusu iz Galileje, in opazovale vse te stvari. 12 In glej, neki človek iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil prav tako Jezusov učenec, vendar ne odkrito, zaradi strahu pred Judi, je prišel k guvernerju in guvernerja prosil, naj mu dovoli odvzeti Jezusovo telo s križa. 13 In guverner mu je dovolil. 14 In prišel je Nikodem, ki je s seboj prinesel približno sto funtov težko mešanico mire in aloje; in sneli so Jezusa s križa s solzami in ga ovili v platnene prte z dišavami, po navadi pokopavanja med Judi, 15 In ga položil v novo grobnico, ki jo je zgradil Jožef in jo dal izklesati iz skale, v katero ni bil nikoli položen človek; in privalili so velik kamen na grobna vrata. POGLAVJE 9 1 Ko so krivični Judje slišali, da je Jožef izprosil in pokopal Jezusovo truplo, so poiskali Nikodema; in tistih petnajst mož, ki so pričali pred guvernerjem, da Jezus ni bil rojen zaradi nečistovanja, in druge dobre osebe, ki so mu kaj dobrega delale. 2 Ko pa so se vsi skrili zaradi strahu pred Judi, se jim je pokazal edini Nikodem in rekel: Kako morejo takšni ljudje vstopiti v sinagogo? 3 Judje so mu odgovorili: Kako si pa ti, ki si bil Kristusov zaveznik, upal stopiti v sinagogo? Naj bo tvoja usoda z njim na onem svetu. 4 Nikodem je odgovoril: Amen; tako naj bo, da bom imel svoj delež z njim v njegovem kraljestvu.
5 Podobno je Jožef, ko je prišel k Judom, rekel, zakaj se jezite name, ker hočem telo Jezusa Pilatovega? Glej, položil sem ga v svoj grob in ga zavil v čisto platno ter položil kamen na vrata groba. 6 Prav sem mu ravnal; vi pa ste tega pravičnega človeka po krivici osramotili, ko ste ga križali, mu dali piti kis, ga okronali s trnjem, njegovo telo raztrgali z biči in na vas zvalili krivdo njegove krvi. 7 Ko so Judje to izvedeli, so bili vznemirjeni in vznemirjeni; in zgrabili so Jožefa in mu ukazali dati v ječo pred soboto in tam ostati, dokler se ne mine sobota. 8 Rekli so mu: »Spovej se; kajti v tem času ti ni dovoljeno delati škode, dokler ne pride prvi dan v tednu. Vemo pa, da ne boš vreden pokopa; ampak tvoje meso bomo dali pticam neba in zveri na zemlji. 9 Jožef je odgovoril: Ta govor je kot govor ponosnega Goljata, ki je grajal živega Boga, ko je govoril proti Davidu. Toda vi pismouki in zdravniki veste, da Bog pravi po preroku: Maščevanje je moje in povrnil vam bom 1 zlo, enako tistemu, s katerim ste mi grozili. 10 Bog, ki si ga obesil na križ, me more rešiti iz tvojih rok. Vsa tvoja hudobija se bo vrnila nadte. 11 Kajti guverner, ko si je umil roke, je rekel: Čist sem od krvi tega pravičnega. Vi pa ste odgovorili in zavpili: Njegova kri naj bo na nas in na naše otroke. Kakor ste rekli, lahko poginete za vedno. 12 Judovske starešine, ki so slišale te besede, so se zelo razjezile; in prijeli so Jožefa in ga dali v sobo, kjer ni bilo okna; zaklenili so vrata in zapečatili ključavnico; 13 In Ana in Kajfa sta nanjo postavila stražo in se posvetovala z duhovniki in leviti, naj se vsi zberejo po soboti, in izmislili so, kakšni smrti naj obsodijo Jožefa. 14 Ko sta to storila, sta voditelja, Ana in Kajfa, ukazala, naj Jožefa privedejo ven. POGLAVJE 10 1 Ko je vsa skupščina to slišala, so občudovali in bili začudeni, ker so našli isti pečat na ključavnici izbe, Jožefa pa niso mogli najti. 2 Nato sta Ana in Kajfa odšla in medtem ko so vsi občudovali Jožefov odhod, je eden od vojakov, ki so čuvali Jezusov grob, govoril v zboru. 3 Da je med tem, ko so stražili Jezusov grob, prišlo do potresa; in videli smo Božjega angela, ki je odvalil grobni kamen in sedel nanj; 4 In njegov obraz je bil kakor strela in njegovo oblačilo kakor sneg; in zaradi strahu smo postali kot mrtvi ljudje. 5 In slišali smo angela, ki je rekel ženskam pri Jezusovem grobu: Ne bojte se; Vem, da iščete Jezusa, ki je bil križan; vstal je, kakor je napovedal. 6 Pridite in poglejte kraj, kjer je bil položen; in pojdite takoj ter povejte njegovim učencem, da je vstal od mrtvih, in bo šel pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. 7 Tedaj so Judje sklicali vse vojake, ki so varovali Jezusov grob, in jim rekli: Kdo so tiste ženske, ki jim je govoril angel? Zakaj jih niste prijeli? 8 Vojaki so odgovorili in rekli: Ne vemo, kdo so bile ženske; poleg tega smo zaradi strahu postali mrtvi ljudje in kako bi lahko zgrabili te ženske? 9 Judje so jim rekli: Kakor živi Gospod, ne verjamemo vam. 10 Vojaki so Judom odgovorili: »Ko ste videli in slišali Jezusa, kako dela toliko čudežev, in mu niste verjeli, kako naj verjamete nam? Dobro ste rekli: Kakor živi Gospod, kajti Gospod resnično živi. 11 Slišali smo, da ste zaprli Jožefa, ki je pokopal Jezusovo truplo, v kamro, pod ključavnico, ki je bila zapečatena; in ko ste odprli, ga ni bilo tam. 12 Ali potem izvedite Jožefa, ki ste ga dali pod stražo v sobi, in mi bomo izvedli Jezusa, ki smo ga stražili v grobu.
13 Judje so odgovorili in rekli: Mi bomo ustvarili Jožefa, vi pa Jezusa. Toda Jožef je v svojem mestu Arimateja. 14 Vojaki so odgovorili: »Če je Jožef v Arimateji in Jezus v Galileji, smo slišali, kako je angel sporočil ženskam. 15 Judje, ko so to slišali, so se prestrašili in rekli med seboj: Če se bo to kako razvedelo, bodo vsi verovali v Jezusa. 16 Nato so zbrali veliko vsoto denarja in ga dali vojakom, rekoč: Ali pravite ljudem, da so Jezusovi učenci prišli ponoči, ko ste spali, in ukradli Jezusovo truplo? in če o tem sliši guverner Pilat, mu bomo ustregli in vas zavarovali. 17 Vojaki so torej vzeli denar in rekli, kot so jim naročili Judje; in njihovo poročilo se je razširilo med ljudmi. 18 Toda neki duhovnik Phinees, Ada, šolski učitelj, in levit, po imenu Ageus, ti trije so prišli iz Galileje v Jeruzalem in povedali vélikim duhovnikom in vsem, ki so bili v sinagogah, rekoč: 19 Videli smo Jezusa, ki ste ga križali, govoriti s svojimi enajstimi učenci in sedeti sredi med njimi na Oljski gori ter jim govoriti: 20 Pojdite po vsem svetu, oznanjajte evangelij vsem narodom in jih krstite v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha; in kdor bo veroval in se krstil, bo rešen. 21 In ko je to povedal svojim učencem, smo ga videli, kako se dviguje v nebo. 22 Ko so véliki duhovniki in starešine in leviti to slišali, so rekli tem trem možem: »Poveličajte Izraelovega Boga in mu priznajte, ali je resnica, za katero pravite, da ste videli in slišali. . 23 Oni pa so odgovorili in rekli: Kakor živi Gospod naših očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, kakor smo slišali Jezusa govoriti s svojimi učenci, in kakor smo ga videli, kako se dviguje v nebo. , zato smo vam povedali resnico. 24 Nato so odgovorili trije možje in rekli ter dodali te besede: Če ne bi priznali besed, ki smo jih slišali govoriti Jezusa, in da smo ga videli, kako se dviguje v nebesa, bi bili krivi greha. 25 Nato so véliki duhovniki takoj vstali in držali knjigo postave v rokah ter zaklinjali te može, rekoč: Odslej ne boste več oznanjali tega, kar ste govorili o Jezusu. 26 In dali so jim veliko vsoto denarja ter z njimi poslali druge osebe, ki naj bi jih odpeljali v njihovo lastno deželo, da nikakor ne bi ostali v Jeruzalemu. 27 Tedaj so se vsi Judje zbrali in, ko so izrazili najbolj žalostno zaskrbljenost, so rekli: Kaj je ta izjemna stvar, ki se je zgodila v Jeruzalemu? 28 Toda Ana in Kajfa sta ju tolažila, rekoč: Zakaj bi verjeli vojakom, ki so stražili Jezusov grob, ko so nam povedali, da je angel odvalil kamen od vrat groba? 29 Morda so jim njegovi lastni učenci to povedali in jim dali denar, da so to rekli, sami pa so odnesli Jezusovo telo. 30 Poleg tega upoštevajte to, da tujcem ne gre priznati, ker so nam tudi oni vzeli veliko vsoto in so nam sporočili po navodilih, ki smo jim jih dali. Morajo biti zvesti nam ali Jezusovim učencem. POGLAVJE 11 1 Tedaj je Nikodem vstal in rekel: Prav pravite, Izraelovi sinovi, slišali ste, kaj so tisti trije možje prisegli pri Božji postavi, ki so rekli: Videli smo Jezusa, kako je govoril s svojimi učenci na Oljski gori, in videli smo ga dvigne v nebesa. 2 In sveto pismo nas uči, da je bil blaženi prerok Elija vzet v nebesa; Elizeja pa so preroški sinovi vprašali: Kje je naš oče Elija? Rekel jim je, da je vzet v nebesa. 3 In sinovi prerokov so mu rekli: »Mogoče ga je duh odnesel na katero od gora Izraelovih, morda ga bomo tam našli. In prosili so Elizeja, in tri dni je hodil z njimi, a ga niso našli. 4 In zdaj me poslušajte, o Izraelovi sinovi, in pošljimo može v Izraelove gore, da morda duh ne odnese Jezusa in ga tam morda najdemo in se nasitimo. 5 In Nikodemov nasvet je ugajal vsemu ljudstvu; in poslali so može, ki so iskali Jezusa, a ga niso našli. Ko so se vrnili, so rekli:
»Povsod smo hodili, a Jezusa nismo našli, našli pa smo Jožefa v njegovem mestu Arimateja.« 6 Voditelji, ki so to slišali, in vse ljudstvo so bili veseli in so hvalili Izraelovega Boga, ker se je našel Jožef, ki so ga zaprli v kamrino in ga niso mogli najti. 7 In ko so sestavili velik zbor, so véliki duhovniki rekli: Kako naj pripeljemo Jožefa k sebi, da bomo govorili z njim? 8 In vzeli so kos papirja, mu pisali in rekli: Mir s teboj in z vso tvojo družino! Vemo, da smo se žalili zoper Boga in tebe. Bodite veseli, da nas obiščete, vaši očetje, saj smo bili popolnoma presenečeni nad vašim pobegom iz zapora. 9 Vemo, da je bil zloben nasvet, ki smo ga imeli proti tebi, in da je Gospod poskrbel zate in te je sam Gospod rešil naših načrtov. Mir s teboj, Jožef, ki si častitljiv med vsem ljudstvom. 10 In izbrali so sedem Jožefovih prijateljev in jim rekli: »Ko pridete k Jožefu, ga v miru pozdravite in mu dajte to pismo. 11 Ko so torej možje prišli k Jožefu, so ga v miru pozdravili in mu dali pismo. 12 In ko je Jožef to prebral, je rekel: »Hvaljen bodi Gospod Bog, ki me je rešil izpod Izraelovih sinov, da niso mogli preliti moje krvi. Hvaljen bodi Bog, ki me je varoval pod svojimi perutmi. 13 In Jožef ju je poljubil in ju vzel v svojo hišo. In naslednji dan je Jožef zajahal svojega osla in šel z njimi v Jeruzalem. 14 In ko so vsi Judje to slišali, so mu šli naproti in zavpili, rekoč: Mir naj bo vaš prihod sem, oče Jožef! 15 Na to je odgovoril: Gospodovo blaginjo spremlja vse ljudstvo. 16 In vsi so ga poljubljali; in Nikodem ga je odpeljal v svojo hišo, ko je pripravil veliko zabavo. 17 Toda naslednji dan, ko je bil dan priprave, so Ana, Kajfa in Nikodem rekli Jožefu: Priznaj se Izraelovemu Bogu in nam odgovori na vsa vprašanja, ki te bomo vprašali; 18 Zelo nas je namreč vznemirilo, da si pokopal Jezusovo telo; in ko smo te zaprli v kamro, te nismo mogli najti; in od takrat nas je bilo strah, do tega časa, da se pojaviš med nami. Povej nam torej pred Bogom vse, kar se je zgodilo. 19 Tedaj je Jožef odgovoril in rekel: Res ste me zaprli na dan priprave do jutra. 20 Ko pa sem sredi noči stal pri molitvi, so hišo obkrožali štirje angeli; in videl sem Jezusa kot sij sonca in od strahu padel na zemljo. 21 Toda Jezus me je prijel za roko, me dvignil s tal in rosa me je nato poškropila; on pa mi je obrisal obraz, me poljubil in mi rekel: Ne boj se, Jožef; poglej me, saj sem jaz. 22 Nato sem ga pogledal in rekel: Rabboni Elias! Odgovoril mi je: Nisem Elija, ampak Jezus iz Nazareta, katerega truplo si pokopal. 23 Rekel sem mu: Pokaži mi grob, v katerega sem te položil. 24 Nato me je Jezus prijel za roko in me odpeljal do kraja, kjer sem ga položil, ter mi pokazal platneno obleko in prt, ki sem mu ga dal na glavo. Tedaj sem spoznal, da je Jezus, in se mu poklonil ter rekel: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem. 25 Jezus me je spet prijel za roko, me peljal v Arimatejo v mojo hišo in mi rekel: Mir s teboj! vendar ne pojdi iz svoje hiše do štiridesetega dne; vendar moram iti k svojim učencem. POGLAVJE 12 1 Ko so véliki duhovniki vse to slišali, so bili začudeni in so kakor mrtvi padli z obrazom na tla ter vpili drug drugemu in rekli: Kaj je to nenavadno znamenje, ki se je zgodilo v Jeruzalemu? Poznamo Jezusovega očeta in mater. 2 In neki levit je rekel: Poznam veliko njegovih sorodnikov, vernih oseb, ki imajo navado darovati žrtve in žgalne daritve Izraelovemu Bogu v templju z molitvami. 3 In ko ga je veliki duhovnik Simeon vzel v naročje. reče mu: Gospod, zdaj odpuščaš svojega služabnika v miru po svoji besedi; zakaj moje oči so videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč za razsvetljenje poganov in slavo svojega ljudstva Izraela. 4 Podobno je Simeon blagoslovil Marijo, Jezusovo mater, in ji rekel: »Priznavam ti glede tega otroka. Določen je za padec in
ponovno vstajenje mnogih in za znamenje, ki mu bodo nasprotovali. 5 Da, tudi tvojo lastno dušo bo prebodel meč in misli mnogih src bodo razkrite. 6 Tedaj so vsi Judje rekli: »Pošljimo tiste tri može, ki so rekli, da so ga videli govoriti s svojimi učenci na Oljski gori. 7 Potem so jih vprašali, kaj so videli; ki je odgovoril enodušno: V navzočnosti Izraelovega Boga trdimo, da smo jasno videli Jezusa, kako se je pogovarjal s svojimi učenci na Oljski gori in se dvigal v nebesa. 8 Nato sta ju Ana in Kajfa odpeljala na ločena mesta in ju ločeno pregledala; ki so soglasno priznali resnico in rekli, da so videli Jezusa. 9 Nato sta Ana in Kajfa rekla: »Naša postava pravi: Vsaka beseda se potrdi z besedami dveh ali treh prič.« 10 Toda kaj smo rekli? Blaženi Enoh je ugajal Bogu in ga je prevedla Božja beseda; in poznano je grobišče blaženega Mojzesa. 11 Toda Jezus je bil izročen Pilatu, bičan, okronan s trnjem, pljuvan, preboden s sulico, križan, umrl na križu in bil pokopan, njegovo truplo pa je častiti Jožef pokopal v novem grobu in pričuje, da je videl živega. 12 In poleg tega so ti možje izjavili, da so ga videli govoriti s svojimi učenci na Oljski gori in se dvigovati v nebesa. 13 Potem je Jožef vstal. rekel Ani in Kajfu: Morda ste upravičeno presenečeni, da vam je bilo povedano, da je Jezus živ in je šel v nebesa. 14 Resnično je res presenetljivo, da ni le sam vstal od mrtvih, ampak tudi druge obudil iz njihovih grobov, ki so jih videli mnogi v Jeruzalemu. 15 In zdaj me malo poslušaj: Vsi smo poznali blaženega Simeona, velikega duhovnika, ki je Jezusa kot dojenčka vzel v naročje v templju. 16 Ta isti Simeon je imel dva svoja sinova in vsi smo bili navzoči pri njuni smrti in pogrebu. 17 Pojdite torej in si oglejte njihove grobnice, kajti te so odprte in so vstali: in glejte, so v mestu Arimateja in skupaj preživljajo svoj čas v službah pobožnosti. 18 Nekateri so res slišali zvok njihovega glasu v molitvi, vendar se ne bodo z nikomer pogovarjali, temveč so nemi kakor mrtvi. 19 Toda pridi, pojdiva k njim in se do njih obnašaj z vsem dolžnim spoštovanjem in previdnostjo. In če jih lahko prisilimo k prisegi, nam bodo morda povedali nekaj skrivnosti svojega vstajenja. 20 Ko so Judje to slišali, so se nadvse razveselili. 21 Nato so Ana in Kajfa, Nikodem, Jožef in Gamaliel odšli v Arimatejo, vendar jih niso našli v njihovih grobovih; ko pa so hodili po mestu, so jih pri bogoslužju privezali na upognjena kolena: 22 Potem so jih pozdravili z vsem spoštovanjem in spoštovanjem do Boga ter jih pripeljali v sinagogo v Jeruzalemu in zaprli vrata ter vzeli knjigo Gospodove postave, 23 In jim ga dal v roke ter jih prisegel pri Bogu Adonaju in Izraelovem Bogu, ki je govoril našim očetom po postavi in prerokih, rekoč: Če verujete tistemu, ki vas je obudil od mrtvih, da ste Jezus, recite. nam, kaj ste videli in kako ste vstali od mrtvih. 24 Harin in Lentij, dva Simeonova sinova, sta trepetala, ko sta to slišala, in vznemirjena sta zastokala; in obenem gledali v nebo, so se s prsti na jeziku pokrižali. 25 In takoj so spregovorili in rekli: Dajte vsakemu od nas nekaj papirja in zapisali vam bomo vse, kar smo videli. In vsak je sedel in napisal, rekoč: POGLAVJE 13 1 O GOSPOD Jezus in Oče, ki si Bog, tudi vstajenje in življenje mrtvih, dovoli nam oznanjati tvoje skrivnosti, ki smo jih videli po smrti, ki pripadajo tvojemu križu; kajti prisegli smo pri tvojem imenu.
2 Kajti svojim služabnikom si prepovedal razglašati skrivnosti, ki jih je v peklu naredila tvoja božanska moč. 3 Ko smo bili z našimi očeti postavljeni v globino pekla, v črnino teme, se je nenadoma pojavila barva sonca, podobna zlatu, in močna škrlatna svetloba, ki je osvetlila kraj. 4 Kmalu ob tem se je Adam, oče vsega človeštva, z vsemi patriarhi in preroki, razveselil in rekel: Ta luč je avtor večne luči, ki je obljubil, da nas bo prevedel v večno luč. 5 Tedaj je prerok Izaija zavpil in rekel: To je luč Očeta in Božjega Sina po moji prerokbi, ko sem bil živ na zemlji. 6 Zabulonova dežela in Neftalimova dežela onstran Jordana, ljudstvo, ki je hodilo v temi, je videlo veliko luč; in tistim, ki so prebivali na območju smrtne sence, je vstala luč. In zdaj je prišel in je razsvetlil nas, ki smo sedeli v smrti. 7 In ko smo se vsi veselili luči, ki nas je obsijala, je prišel med nas naš oče Simeon in čestital vsej družbi ter rekel: Slavite Gospoda Jezusa Kristusa, Božjega Sina! 8 Ko sem ga vzel v naročje, ko sem bil otrok v templju, sem mu, ganjen od Svetega Duha, rekel in priznal: 1 Zdaj so moje oči videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh ljudi. , luč za razsvetljevanje poganov in slavo tvojega ljudstva Izraela. 9 Vsi svetniki, ki so bili v globini pekla, so se, ko so to slišali, še bolj razveselili. 10 Nato je prišel nekdo kot majhen puščavnik in vsi so ga vprašali: Kdo si? 11 Na kar je odgovoril: Jaz sem glas vpijočega v puščavi, Janeza Krstnika in preroka Najvišjega, ki je šel pred njegovim prihodom, da bi mu pripravil pot, da bi svojemu ljudstvu dal spoznanje o odrešenju za odpuščanje grehov. 12 In jaz, Janez, ko sem videl Jezusa prihajati k meni, sem ganjan od Svetega Duha, rekel: Glej, Božje Jagnje, glej ga, ki odjemlje grehe sveta. 13 In krstil sem ga v reki Jordan in videl Svetega Duha, ki se je spuščal nanj v obliki goloba, in slišal glas iz nebes, ki je rekel: To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. 14 In zdaj, ko sem šel pred njim, sem prišel sem dol, da bi vas seznanil, da nas bo Božji Sin naslednjič obiskal in bo kot pomlad z višave prišel k nam, ki smo v temi in senca smrti. POGLAVJE 14 1 Toda ko je prvi mož, naš oče Adam, slišal te stvari, da je bil Jezus krščen v Jordanu, je zaklical svojega sina Seta in rekel: 2 Razglasi svojim sinovom, patriarhom in prerokom, vse tisto, kar si slišal od Mihaela, nadangela, ko sem te poslal pred vrata raja, da prosiš Boga, naj mi pomazili glavo, ko bom bolan. 3 Potem se je Set približal patriarhom in prerokom in rekel: »Jaz Set, ko sem molil k Bogu pri vratih raja, sem zagledal Gospodovega angela, prikazal se mi je Mihael in rekel: »K tebi me je poslal Gospod ; Imenovan sem, da predsedujem človeškim telesom. 4 Povem ti Seth, ne moli k Bogu v solzah in ga ne prosi za olje usmiljenega drevesa, s katerim bi pomazilil svojega očeta Adama za njegovo glavobol; 5 Ker ga nikakor ne moreš pridobiti do zadnjega dne in časov, namreč dokler ne mine pet tisoč in petsto let. 6 Nato bo Kristus, najbolj usmiljeni Božji Sin, prišel na zemljo, da bi ponovno obudil Adamovo človeško telo in hkrati obudil trupla mrtvih, in ko bo prišel, bo krščen v Jordanu: 7 Nato bo z oljem svojega usmiljenja pomazilil vse tiste, ki verujejo vanj; in olje njegovega usmiljenja se bo nadaljevalo v prihodnjih generacijah za tiste, ki bodo rojeni iz vode in Svetega Duha v večno življenje. 8 In ko bo takrat prišel na zemljo najbolj usmiljeni Božji Sin, Kristus Jezus, bo našega očeta Adama vpeljal v raj, k drevesu usmiljenja. 9 Ko so vsi patriarhi in preroki slišali vse te reči od Seta, so se še bolj razveselili.
POGLAVJE 15 1 Medtem ko so se vsi sveti veselili, je Satan, princ in poveljnik smrti, rekel princu pekla: 2 Pripravite se, da sprejmete samega Jezusa iz Nazareta, ki se je hvalil, da je Božji Sin, vendar je bil človek, ki se je bal smrti in je rekel: Moja duša je žalostna do smrti. 3 Poleg tega je naredil veliko rane meni in mnogim drugim; za tiste, ki sem jih naredil slepe in hrome in tudi tiste, ki sem jih mučil z več hudiči, je ozdravil s svojo besedo; da, in tiste, ki sem ti jih prinesel mrtve, te na silo vzame. 4 Na to je princ pekla odgovoril Satanu: Kdo je ta tako močan princ, a vendar človek, ki se boji smrti? 5 Kajti moji moči so podrejeni vsi vladarji zemlje, ki si jih podredil s svojo močjo. 6 Toda če je tako močan v svoji človeški naravi, ti za resnico trdim, da je vsemogočen v svoji božanski naravi in nihče se ne more upreti njegovi moči. 7 Ko je torej rekel, da se bojiš smrti, te je nameraval ujeti v zanko in nesrečen boš za večne veke. 8 Tedaj je Satan odgovoril in rekel peklenskemu knezu: Zakaj si izrazil dvom in se bal sprejeti tistega Jezusa iz Nazareta, tako tvojega kot mojega nasprotnika? 9 Kar se mene tiče, ali sem ga skušal in z vnemo in jezo zoper njega zbudil svoje starejše ljudstvo Jude? 10 Nabrusil sem sulico za njegovo trpljenje; Zmešal sem žolč in kis ter mu ukazal, naj to pije; Pripravil sem križ, da ga križam, in žeblje, da prebijem Ibisove roke in noge; in zdaj je njegova smrt blizu, ga bom pripeljal sem, podložnega tebi in sebi. 11 Tedaj je princ pekla odgovoril in rekel: Pravkar si mi rekel, da mi je s silo vzel mrtve. 12 Tisti, ki so ostali tukaj, dokler niso spet živeli na zemlji, niso bili odpeljani od tod, ne z lastno močjo, temveč z molitvami k Bogu, in njihov vsemogočni Bog jih je vzel od mene. 13 Kdo je torej tisti Jezus iz Nazareta, ki mi je s svojo besedo vzel mrtve brez molitve k Bogu? 14 Morda je to isti, ki mi je vzel Lazarja, potem ko je bil štiri dni mrtev in je hkrati smrdel in bil gnil in sem ga imel v lasti kot mrtvega, vendar ga je s svojo močjo obudil v življenje. . 15 Satan je odgovoril peklenskemu knezu: To je ista oseba, Jezus iz Nazareta. 16 Ko je knez pekla slišal, mu je rekel: Prisegam te z močmi, ki pripadajo tebi in meni, da ga ne pripelješ k meni. 17 Kajti ko sem slišal za moč njegove besede, sem se tresel od strahu in vsa moja brezbožna družba je bila hkrati vznemirjena; 18 Lazarja pa nismo mogli zadržati, vendar se je stresel in z vsemi znaki zlobe je takoj odšel od nas; in prav zemlja, v kateri je bilo mrtvo Lazarjevo truplo, ga je takoj vrnila živega. 19 In zdaj vem, da je on Vsemogočni Bog, ki bi lahko izvajal takšne stvari, ki je mogočen v svoji oblasti in mogočen v svoji človeški naravi, ki je Odrešenik človeštva. 20 Ne pripeljite torej te osebe sem, kajti on bo osvobodil vse tiste, ki jih držim v ječi pod nevero in jih zvežem v okove njihovih grehov, ter jih popeljal v večno življenje. POGLAVJE 16 1 In medtem ko sta se satan in princ pekla tako pogovarjala drug z drugim, je nenadoma zaslišal glas kot grom in sunek vetrov, ki je rekel: Dvignite svoja vrata, o knezi; in povzdignite se, o večna vrata, in vstopil bo Kralj Slave. 2 Ko je princ pekla to slišal, je rekel Satanu: Pojdi od mene in pojdi iz mojih bivališč; če si močan bojevnik, se bori s kraljem slave. Toda kaj imaš ti z njim? 3 In vrgel ga je iz njegovih bivališč. 4 In princ je rekel svojim brezbožnim častnikom: Zaprite medeninasta vrata okrutnosti in jih pritrdite z železnimi palicami ter se pogumno borite, da nas ne ujamejo. 5 Toda ko je vsa družba svetnikov to slišala, je z močnim glasom jeze govorila princu pekla:
6 Odpri svoja vrata, da vstopi Kralj Slave. 7 In božanski prerok David je zavpil rekoč: Ali nisem, ko sem bil na zemlji, resnično prerokoval in rekel, O, da bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela do človeških otrok. 8 Kajti on je zlomil medeninasta vrata in razkosal železne zapahe. Vzel jih je zaradi njihove krivice in zaradi svoje nepravičnosti so prizadeti. 9 Po tem je drugi prerok, namreč sveti Izaija, govoril podobno vsem svetnikom, ali vam nisem prav prerokoval, ko sem bil živ na zemlji? 10 Mrtvi bodo živeli in vstali bodo tisti, ki so v svojih grobovih, in veselili se bodo tisti, ki so na zemlji; kajti rosa, ki je od Gospoda, jim bo prinesla rešitev. 11 In na drugem mestu sem rekel: O smrt, kje je tvoja zmaga? O smrt, kje je tvoje želo? 12 Ko so vsi svetniki slišali te reči, ki jih je govoril Izaija, so rekli princu pekla: Odpri zdaj svoja vrata in odstrani svoje železne zapahe; kajti zdaj boš zvezan in ne boš imel moči. 13 Tedaj se je zaslišal močan glas, kakor grom, ki je rekel: Dvignite svoja vrata, o knezi! in dvignite se, vi vrata pekla, in Kralj Slave bo vstopil. 14 Princ pekla, ki je zaznal isti glas, je ponovil in zavpil, kot da bi bil neveden: Kdo je ta Kralj slave? 15 David je odgovoril peklenskemu knezu in rekel: »Razumem besede tega glasu, ker sem jih govoril po njegovem duhu. In zdaj, kot sem rekel zgoraj, ti pravim: Gospod, močan in mogočen, Gospod, mogočen v boju: on je Kralj Slave in on je Gospod v nebesih in na zemlji; 16 Pogledal je navzdol, da bi slišal stokanje jetnikov in izpustil tiste, ki so obsojeni na smrt. 17 In zdaj, ti umazani in smrdljivi princ pekla, odpri svoja vrata, da lahko Kralj Slave vstopi; kajti on je Gospodar nebes in zemlje. 18 Medtem ko je David to govoril, se je mogočni Gospod pojavil v podobi človeka in razsvetlil tiste kraje, ki so bili kdaj prej v temi, 19 In razbil okove, ki jih prej ni bilo mogoče zlomiti; in s svojo nepremagljivo močjo obiskal tiste, ki sedijo v globoki temi zaradi krivice in senci smrti zaradi greha. POGLAVJE 17 1 Brezbožna smrt in njeni kruti častniki, ki so slišali te stvari, so se v svojih kraljestvih zgrabili s strahom, ko so videli jasnost svetlobe, 2 In sam Kristus se je nenadoma pojavil v njihovih bivališčih; zavpili so torej in rekli: Zavezani smo s teboj; zdi se, da nameravaš našo zmedo pred Gospodom. 3 Kdo si ti, ki nimaš nobenega znaka pokvarjenosti, razen tega svetlega videza, ki je popoln dokaz tvoje veličine, za katerega pa se zdi, da se ne oziraš? 4 Kdo si ti, tako močan in tako šibek, tako velik in tako majhen, zloben, a vseeno vojak prvega ranga, ki lahko poveljuje v obliki služabnika kot navaden vojak? 5 Kralj Slave, mrtev in živ, čeprav enkrat ubit na križu? 6 Kdo leži mrtev v grobu in si prišel živ k nam, in ob tvoji smrti so se vsa bitja tresla in vse zvezde so se premaknile, zdaj pa imaš svobodo med mrtvimi in vznemirjaš naše legije? 7 Kdo si ti, ki osvobajaš ujetnike, ki jih je izvirni greh držal v verigah, in jih pripelješ v njihovo prejšnjo svobodo 8 Kdo si ti, ki širiš tako veličastno in božansko luč nad tiste, ki jih je oslepela tema greha? 9 Na podoben način je vse legije hudičev prevzela enaka groza in z najbolj pokornim strahom so zavpile in rekle: 10 Od kod prihaja, o ti Jezus Kristus, da si človek tako močan in veličasten v veličastvu, tako svetel, da nimaš madeža, in tako čist, da nimaš zločina? Kajti tisti nižji svet zemlje, ki nam je bil do zdaj podrejen in od koder smo prejemali davek, nam še nikoli ni poslal tako mrtvega človeka, nikoli ni poslal takih daril, kot so ta, knezom pekla.
11 Kdo si torej ti, ki s takšnim pogumom vstopaš med naša bivališča in se ne samo ne bojiš, da bi nam grozil z najhujšimi kaznimi, ampak si tudi prizadevaš rešiti vse druge iz verig, v katere jih držimo? 12 Morda si ti tisti Jezus, o katerem je satan pravkar govoril našemu princu, da boš s smrtjo na križu prejel moč smrti. 13 Nato je Kralj Slave poteptal smrt, zgrabil princa pekla, mu odvzel vso njegovo moč in vzel našega zemeljskega očeta Adama s seboj v svojo slavo. POGLAVJE 18 1 Nato je princ pekla vzel Satana in mu z močnim znakom rekel, O ti princ uničenja, avtor Beelzebubovega poraza in izgona, zaničevalec Božjih angelov in sovražen vsem pravičnim! Kaj vas je nagnalo k temu, da ste tako ravnali? 2 Ti bi križal Kralja slave in nam z njegovim uničenjem obljubil zelo velike prednosti, toda kot norec nisi vedel, za kaj gre. 3 Kajti glejte zdaj, ko Jezus iz Nazareta s sijem svoje veličastne božanskosti spravlja na beg vse grozljive sile teme in smrti; 4 Zrušil je naše zapore od vrha do dna, odpustil vse ujetnike, izpustil vse zvezane in vsi, ki so prej imeli navado ječati pod težo svojih muk, so nas zdaj žalili in radi smo, da bi nas premagali njihove molitve. 5 Naše brezbožne oblasti so pokorjene in noben del človeštva ni ostal v naši podrejenosti, po drugi strani pa nam vsi pogumno kljubujejo; 6 Čeprav si prej mrtvi nikoli niso drznili, da bi se do nas vedli predrzno, niti se, ker so bili ujetniki, nikoli niso mogli veseliti. 7 O satan, ti princ vseh hudobnih, oče brezbožnih in zapuščenih, zakaj bi poskušal to podvig, ko vidiš, da so bili naši ujetniki doslej vedno brez najmanjšega upanja na rešitev in življenje? 8 Zdaj pa nihče izmed njih ne zaječi, niti najmanjše solze ni videti na njihovih obrazih. 9 O princ Satan, ti veliki varuh peklenskih območij, vse svoje prednosti, ki si jih pridobil s prepovedanim drevesom, in izgubo raja, si zdaj izgubil z lesom križa; 10 In tvoja sreča je tedaj minila, ko si križal Jezusa Kristusa, Kralja slave. 11 Deloval si proti svojemu in mojemu interesu, kot boš zdaj opazil po tistih velikih mukah in neskončnih kaznih, ki jih boš trpel. 12 O satan, princ vsega zla, avtor smrti in vir vsega ponosa, najprej bi moral raziskati hudobne zločine Jezusa iz Nazareta in potem bi ugotovil, da ni bil kriv nobene napake, ki bi bila vredna smrti. 13 Zakaj si se upal, brez razloga ali pravice, da ga križaš in si v naše kraje spustil nedolžnega in pravičnega človeka in s tem izgubil vse grešnike, brezbožne in nepravične osebe na vsem svetu? 14 Medtem ko je princ pekla tako govoril Satanu, je Kralj Slave rekel Beelzebubu, princu pekla, Satan, princ bo za vedno podvržen tvoji oblasti, na mestu Adama in njegovih pravičnih sinov, ki so moj. POGLAVJE 19 1 Tedaj je Jezus iztegnil roko in rekel: Pridite k meni, vsi moji sveti, ki ste bili ustvarjeni po moji podobi, ki ste bili obsojeni z drevesom prepovedanega sadu ter s strani hudiča in smrti; 2 Živite zdaj ob lesu mojega križa; hudič, knez tega sveta, je premagan in smrt premagana. 3 Takrat so bili vsi sveti združeni pod roko Najvišjega Boga; in Gospod Jezus je prijel Adama za roko in mu rekel: Mir s teboj in vsem tvojim pravičnim potomstvom, ki je moje. 4 Nato se je Adam vrgel k Jezusovim nogam in se s solzami, v ponižnem jeziku in z močnim glasom obrnil k njemu, rekoč: 5 Poveličeval te bom, o Gospod, ker si me povzdignil in nisi naredil, da bi se moji sovražniki veselili nad mano. O Gospod, moj Bog, klical sem k tebi in ti si me ozdravil.
6 O Gospod, ti si dvignil mojo dušo iz groba; ti si me ohranil pri življenju, da nisem šel v jamo. 7 Pojte Gospodu, vsi njegovi sveti, in zahvaljujte se ob spominu njegove svetosti. Kajti njegova jeza traja samo za trenutek; v njegovo korist je življenje. 8 Na podoben način so vsi svetniki, ki so se poklonili k Jezusovim nogam, v en glas rekli: Prišel si, o Odrešenik sveta, in dejansko si izpolnil vse, kar si napovedal po postavi in svojih svetih prerokih. 9 Žive si odrešil s svojim križem in prišel si k nam, da bi nas s smrtjo na križu rešil pekla in s svojo močjo smrti. 10 O, Gospod, kakor si postavil zastave svoje slave v nebesa in postavil znamenje svojega odrešenja, to je svoj križ na zemlji! tako, Gospod, postavi znamenje zmage svojega križa v peklu, da smrt ne bi več delala svojih služabnikov. 11 Nato je Gospod iztegnil svojo roko in naredil znamenje križa nad Adamom in nad vsemi njegovimi svetniki. 12 In prijel Adama za desnico, se je dvignil iz pekla in vsi Božji svetniki so mu sledili. 13 Nato je kraljevi prerok David pogumno zaklical in rekel: 1 Pojte Gospodu novo pesem, kajti storil je čudovite reči; njegova desnica in njegova sveta roka sta mu prinesli zmago. 14 Gospod je razodel svoje odrešenje, svojo pravičnost je pokazal v očeh poganov. 15 In vsa množica svetnikov je odgovorila, rekoč: To čast imajo vsi njegovi svetniki, Amen, hvalite Gospoda. 16 Kasneje je prerok Habakuk 3 zavpil in rekel: »Odšel si za rešitev svojega ljudstva, prav za rešitev svojega ljudstva. 17 In vsi svetniki so rekli: 4 Blagoslovljen je, ki prihaja v imenu Gospodovem; kajti Gospod nas je razsvetlil. Ta je naš Bog na veke vekov; on bo kraljeval nad nami na veke vekov, Amen. 18 Na podoben način so vsi preroki govorili svete stvari njegove hvale in sledili Gospodu. POGLAVJE 20 1 Tedaj je Gospod držal Adama za roko in ga izročil nadangelu Mihaelu; in vodil jih je v raj, poln usmiljenja in slave; 2 In dva zelo starodavna moža sta ju srečala in svetniki so ju vprašali: Kdo ste vi, ki še niste bili z nami v peklu in so vaša telesa dali v raj? 3 Eden izmed njih je odgovoril in rekel: »Jaz sem Enoh, ki je bil preseljen z Božjo besedo; in ta človek, ki je z menoj, je Elija Tišbijčan, ki je bil preseljen v ognjenem vozu. 4 Tukaj smo bili doslej in nismo okusili smrti, zdaj pa se bomo vrnili ob Antikristovem prihodu, oboroženi z božanskimi znamenji in čudeži, da bi se spopadli z njim v boju in da bi nas on ubil v Jeruzalemu, in da bi ga po treh dneh in pol znova živega ponesli v oblake. 5 In medtem ko sta sveti Enoh in Elija to pripovedovala, je prišel drug človek v bedni podobi, ki je nosil znamenje križa na svojih ramenih. 6 In ko so ga vsi svetniki videli, so mu rekli: Kdo si? Kajti tvoj obraz je kakor tatov; in zakaj nosiš križ na ramenih? 7 On pa je odgovoril: »Prav praviš, kajti jaz sem bil tat, ki je delal vse vrste hudobije na zemlji. 8 In Judje so me križali z Jezusom; in opazoval sem presenetljive stvari, ki so se zgodile v stvarstvu ob križanju Gospoda Jezusa. 9 In verjel sem, da je Stvarnik vseh stvari in Vsemogočni kralj; in molil sem k njemu, rekoč: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. 10 Kmalu je pogledal na mojo prošnjo in mi rekel: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju. 11 In dal mi je to znamenje križa z besedami: Nosi to in pojdi v raj; in če te angel, ki je stražar raja, noče sprejeti, mu pokaži znamenje križa in mu reci: Jezus Kristus, ki je zdaj križan, me je poslal sem k tebi. 12 Ko sem to storil in povedal angelu, ki je stražar raja, vse te stvari, in on jih je slišal, je takoj odprl vrata, me predstavil in me postavil na desno stran raja,
13 Rekoč: Ostanite tukaj malo časa, dokler ne vstopi Adam, oče vsega človeštva, z vsemi svojimi sinovi, ki so sveti in pravični služabniki Jezusa Kristusa, ki je bil križan. 14 Ko so od tatu slišali vso to pripoved, so vsi patriarhi rekli v en glas: Hvaljen bodi, o vsemogočni Bog, Oče večne dobrote in Oče usmiljenja, ki si izkazal takšno naklonjenost tistim, ki so bili grešniki zoper njega in si jih pripeljal v milost raja ter jih postavil sredi svoje velike in duhovne oskrbe v duhovno in sveto življenje. Amen. POGLAVJE 21 1 To so božanske in svete skrivnosti, ki smo jih videli in slišali. Jaz, Harin in Lentij ne smemo oznanjati drugih božjih skrivnosti, kakor nam je ukazal nadangel Mihael, 2 Rekoč, pojdite z mojimi brati v Jeruzalem in vztrajajte v molitvah ter oznanjajte in poveličujte vstajenje Jezusa Kristusa, saj vas je obudil od mrtvih hkrati s seboj. 3 In ne pogovarjajte se z nobenim moškim, temveč sedite kot nemi, dokler ne pride čas, ko vam bo Gospod dovolil pripovedovati o skrivnostih njegovega božanstva. 4 Dalje nam je nadangel Mihael ukazal, naj gremo onstran Jordana, v čudovito in debelo deželo, kjer je veliko, ki so z nami vstali od mrtvih v dokaz Kristusovega vstajenja. 5 Kajti samo tri dni imamo od mrtvih, ki smo vstali, da obhajamo pasho našega Gospoda s svojimi starši in da pričujemo za Kristusa, Gospoda, in smo bili krščeni v sveti reki Jordan. In zdaj jih nihče ne vidi. 6 To je toliko, kolikor nam je Bog dovolil, da se povežemo s tabo; dajte mu torej hvalo in čast in se spreobrnite, in usmilil se vas bo. Mir vam od Gospoda Boga Jezusa Kristusa in Odrešenika vseh nas. Amen, amen, amen. 7 In ko so končali s pisanjem in pisali na dva različna lista papirja, je Harin dal, kar je napisal, v roke Anu, Kajfu in Gamalielu. 8 Lentij je prav tako dal, kar je napisal, v roke Nikodemu in Jožefu; in takoj so se spremenili v izjemno bele oblike in jih ni bilo več videti. 9 Toda tisto, kar so zapisali, se je popolnoma ujemalo, saj ena črka ni vsebovala več ali manj od druge. 10 Ko je ves zbor Judov slišal vsa ta presenetljiva razmerja Harina in Lentija, so rekli drug drugemu: Resnično je vse to storil Bog in hvaljen bodi Gospod Jezus na veke vekov, Amen. 11 In hodili so naokoli z veliko zaskrbljenostjo, strahom in trepetom ter se udarjali po prsih in odšli vsak na svoj dom. 12 Toda takoj sta Jožef in Nikodem povedala upravitelju vse te stvari, ki so jih Judje v svojih shodnicah pripovedovali o Jezusu. 13 In Pilat je zapisal vse te transakcije in vse te račune dal v javne zapise svoje dvorane. POGLAVJE 22 1 Po tem je šel Pilat v judovski tempelj, sklical vse vladarje in pismouke in učitelje postave ter šel z njimi v kapelo templja. 2 In ukazal, naj se zaprejo vsa vrata, jim rekel: »Slišal sem, da imate v tem templju neko veliko knjigo; Zato te prosim, da mi ga prinesejo. 3 In ko so prinesli veliko knjigo, ki so jo nosili štirje služabniki templja in je bila okrašena z zlatom in dragimi kamni, je Pilat vsem rekel: Prisegam vas pri Bogu vaših očetov, ki je naredil in ukazal, naj se ta tempelj zgrajen, da mi ne prikrivate resnice. 4 Veste vse, kar je zapisano v tisti knjigi; Povejte mi torej zdaj, če ste v Svetem pismu našli kaj o tem Jezusu, ki ste ga križali, in ob katerem času sveta bi moral priti: pokažite mi. 5 Potem ko sta prisegla Ana in Kajfa, sta vsem drugim, ki so bili z njima, ukazala, naj gredo iz kapele. 6 In zaprli so vrata templja in kapele ter rekli Pilatu: Ti si nas prisilil, da prisežemo, o sodnik, z gradnjo tega templja, da ti oznanjamo, kar je res in prav.
7 Potem ko smo križali Jezusa, ne da bi vedeli, da je Božji Sin, ampak smo domnevali, da je svoje čudeže delal z neko magijo, smo v tem templju sklicali veliko zborovanje. 8 In ko smo se med seboj pogovarjali o čudežih, ki jih je naredil Jezus, smo našli veliko prič iz naše domovine, ki so izjavile, da so ga videle živega po njegovi smrti in da so ga slišale govoriti s svojimi učenci ter videle njega, ki se dviga v višino nebes in vstopa vanje; 9 In videli smo dve priči, katerih trupli je Jezus obudil od mrtvih, ki sta nam pripovedovali o mnogih nenavadnih stvareh, ki jih je Jezus storil med mrtvimi, o čemer imamo pisno poročilo v rokah. 10 In naša navada je, da vsako leto odpremo to sveto knjigo pred zborom in tam iščemo Božji nasvet. 11 In v prvi od sedemdesetih knjig, kjer nadangel Mihael govori s tretjim sinom Adama, prvega človeka, smo našli poročilo, da je po pet tisoč petsto letih Kristus, najbolj ljubljeni Božji Sin, prišel na zemljo, 12 In nadalje smo razmišljali, da je morda on sam Izraelov Bog, ki je govoril Mojzesu, Ti boš naredil skrinjo pričevanja; dva komolca in pol naj bo dolga in poldrugi komolec široka in poldrugi komolec visoka. 13 S temi petimi komolci in pol za gradnjo skrinje Stare zaveze smo zaznali in vedeli, da bo Jezus Kristus čez pet tisoč let in pol (en tisoč) let prišel v skrinjo ali tabernakelj telesa ; 14 In tako naši sveti spisi pričajo, da je Božji sin ter Gospod in Izraelov kralj. 15 In ker so bili po njegovem trpljenju naši véliki duhovniki presenečeni nad znamenji, ki so bila ustvarjena z njegovimi sredstvi, smo odprli to knjigo, da bi preiskali vse generacije do generacije Jožefa in Marije, Jezusove matere, domnevajoč, da je iz Davidovo seme; 16 In našli smo poročilo o stvarjenju in o tem, kdaj je naredil nebo in zemljo ter prvega človeka Adama in da je od tod do potopa minilo dva tisoč dvesto dvanajst let. 17 In od potopa do Abrahama devetsto dvanajst. In od Abrahama do Mojzesa štiristo trideset. In od Mojzesa do kralja Davida petsto deset. 18 In od Davida do babilonskega ujetništva petsto let. In od babilonskega ujetništva do Kristusovega učlovečenja štiristo let. 19 Vsota vseh, kar znaša pet tisoč in pol (tisoč). 20 In tako se zdi, da je Jezus, ki smo ga križali, Jezus Kristus, Božji Sin ter resnični in vsemogočni Bog. Amen.