Evangelij po Marku POGLAVJE 1 1 Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega sina; 2 Kakor je pisano v prerokih: Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. 3 Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu, zravnajte njegove steze. 4 Janez je krstil v puščavi in oznanjal krst kesanja za odpuščanje grehov. 5 In šla je k njemu vsa judejska dežela in Jeruzalemčani in vse jih je krstil v reki Jordan ter priznaval svoje grehe. 6 In Janez je bil oblečen s kameljo dlako in je imel okrog svojih ledij pas iz kože; in jedel je kobilice in divji med; 7 In pridigal, rekoč: Za menoj prihaja močnejši od mene, kateremu nisem vreden, da bi se sklonil in odvezal zaponke na čevljih. 8 Jaz sem te krstil z vodo, on pa te bo krstil s Svetim Duhom. 9 In zgodilo se je tiste dni, da je Jezus prišel iz Nazareta v Galileji in ga je Janez krstil v Jordanu. 10 In ko je takoj prišel iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, ki se je kakor golob spuščal nadenj. 11 In prišel je glas iz nebes, ki je rekel: Ti si moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. 12 In takoj ga Duh požene v puščavo. 13 In bil je tam v puščavi štirideset dni, skušal ga je satan; in bil je z divjimi zvermi; in angeli so mu služili. 14 Potem ko je bil Janez zaprt, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij o Božjem kraljestvu, 15 In rekel: Čas se je izpolnil in božje kraljestvo se je približalo: spreobrnite se in verujte evangeliju. 16 Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je videl Simona in njegovega brata Andreja, kako mečeta mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. 17 In Jezus jim je rekel: Pojdite za menoj in naredil vas bom za ribiče ljudi. 18 In takoj so zapustili svoje mreže in mu sledili. 19 In ko je šel od tam še malo naprej, je zagledal Jakoba, sina Zebedejevega, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi na ladji in sta popravljala svoje mreže. 20 In takoj jih je poklical; in pustili so svojega očeta Zebedeja v ladji z najemniki in šli za njim. 21 In šli so v Kafarnaum; in takoj v soboto je stopil v sinagogo in učil. 22 In bili so osupli nad njegovim naukom, kajti učil jih je kot tisti, ki ima oblast, in ne kot pismouki. 23 In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom; in je zavpil, 24 Rekoč: Pusti nas! kaj imamo mi s teboj, ti Jezus iz Nazareta? ali si nas prišel uničiti? Vem te, kdo si, Sveti Božji. 25 Jezus pa mu je zapretil, rekoč: » Molči in pojdi iz njega!« 26 In ko ga je nečisti duh raztrgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega. 27 In vsi so bili začudeni, tako da so se spraševali med seboj, češ: Kaj je to? katera nova doktrina je to? kajti z oblastjo ukazuje celo nečistim duhovom in ti ga ubogajo.
28 In takoj se je njegov sloves razširil po vsej okolici Galileje. 29 In takoj, ko so prišli iz sinagoge, so stopili v hišo Simona in Andreja z Jakobom in Janezom. 30 Toda mati Simonove žene je ležala v vročini in takoj so mu povedali zanjo. 31 In prišel je, jo prijel za roko in jo dvignil; in takoj jo je zapustila vročica in stregla jim je. 32 In zvečer, ko je sonce zašlo, so pripeljali k njemu vse bolne in obsedene. 33 In vse mesto je bilo zbrano pred vrati. 34 In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni od raznih bolezni, in izgnal je mnogo hudičev; in ni pustil hudičem govoriti, ker so ga poznali. 35 Zjutraj pa je vstal še pred dnevom, šel ven, odšel na samoten kraj in tam molil. 36 Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so šli za njim. 37 In ko so ga našli, so mu rekli: Vsi ljudje te iščejo. 38 Rekel jim je: » Pojdimo v sosednja mesta, da bom tudi tam oznanjal; zakaj zato sem prišel. 39 In oznanjal je v njihovih sinagogah po vsej Galileji in izganjal hude duhove. 40 In prišel je k njemu gobavec, ga prosil, pokleknil pred njim in mu rekel: Če hočeš, me moreš očistiti. 41 In Jezus, ganjen od sočutja, iztegne roko, se ga dotakne in mu reče: Hočem; bodi čist. 42 In kakor hitro je spregovoril, je gobavost takoj odšla z njega in bil je očiščen. 43 In ta mu je strogo očital in ga takoj poslal proč; 44 In mu reče: » Glej, nikomur ne povej ničesar; ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje tisto, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje. 45 On pa je šel ven in začel veliko oznanjati ter zadevo razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, ampak je bil zunaj v samotnih krajih; in prihajali so k njemu od vse strani. POGLAVJE 2 1 In po nekaj dneh je spet vstopil v Kafarnaum; in slišalo se je, da je v hiši. 2 In takoj se jih je zbralo veliko, tako da ni bilo prostora, da bi jih sprejeli, ne, niti pri vratih; in pridigal jim je besedo. 3 In pridejo k njemu in prinesejo enega, ki je bil paralizen in so ga nosili štirje. 4 In ko se mu zaradi množice niso mogli približati, so odkrili streho, kjer je bil; in ko so jo razdrli, so spustili posteljo, v kateri je ležal paraliz. 5 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel paralizu: Sin, odpuščeni so ti grehi. 6 Tam so sedeli nekateri pismarji in premišljevali v svojih srcih, 7 Zakaj ta človek tako bogokletno govori? kdo more odpuščati grehe razen samega Boga? 8 In takoj, ko je Jezus v svojem duhu zaznal, da tako razmišljajo v sebi, jim je rekel: Zakaj tako razmišljate v svojih srcih? 9 Ali je lažje reči paralizu: Odpuščeni so ti grehi; ali reči: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi? 10 Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, (pravi paraliziranemu:)