Polikarpovo pismo Filipljanom POGLAVJE 1 1 Polikarp in duhovniki, ki so z njim, Božji cerkvi v Filipih: Usmiljenje vam in mir od Boga Vsemogočnega; in Gospod Jezus Kristus, naš Odrešenik, naj se pomnoži. 2 Zelo sem se veselil z vami v našem Gospodu Jezusu Kristusu, da ste prejeli podobe resnične ljubezni in ste, kakor se spodobi, spremljali tiste, ki so bili vklenjeni, da ste postali sveti, ki so venci resnično izbranih od Boga in našega Gospoda. 3 Kakor tudi korenina vere, ki je bila oznanjena od nekdaj, ostaja trdna v vas do današnjega dne in rodi sadove za našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je za naše grehe pretrpel celo smrt. 4 Kogar je Bog obudil, ko je osvobodil smrtnih bolečin, koga ljubite, čeprav ga niste videli; kogar sicer še ne vidite, a vendar verujete vanj in se veselite z neizrekljivim in slavo polnim veseljem. 5 Vanjo mnogi hočejo vstopiti, vedoč, da ste odrešeni po milosti, ne po delih, ampak po Božji volji po Jezusu Kristusu. 6 Zato si opasajte ledja svojih misli in služite Gospodu s strahom in resnico. Odložite vse prazno in ničevo govorjenje ter zmoto mnogih, verujoč v tistega, ki je obudil od mrtvih našega Gospoda Jezusa Kristusa in mu dal slavo in prestol na njegovi desnici. 7 Njemu je podrejeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji; njega bo častilo vse živo bitje; on bo prišel soditi žive in mrtve; njegovo kri bo Bog zahteval od tistih, ki vanj verujejo. 8 On pa, ki je Kristusa obudil od mrtvih, bo obudil tudi nas, če bomo izpolnjevali njegovo voljo in živeli po njegovih zapovedih ter ljubili, kar je on ljubil. 9 Vzdržujte se vsakršne krivice, pretirane naklonjenosti in srebroljubja, preklinjanja in lažnega pričevanja; ne vračajte hudega za hudo, ne preklinjanja za preklinjanje, ne udarca za udarec, ne preklinjanja za preklinjanje. 10 Spomnimo pa se, kar nas je Gospod naučil, rekoč: Ne sodite in ne boste sojeni; odpuščajte in vam bo odpuščeno; bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli; kajti s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo. 11 In spet, da so blagor revnim in tistim, ki so preganjani zaradi pravičnosti, kajti njihovo je Božje kraljestvo. POGLAVJE 2 1 Bratje moji, teh stvari si nisem drznil pisati vam glede pravičnosti, ampak ste me k temu prej sami spodbudili. 2 Kajti ne jaz ne nihče drug, kot sem jaz, se ne moremo kosati z modrostjo blaženega in slavnega Pavla, ki je bil sam osebno s takratnimi živečimi in je z vso natančnostjo in zdravo pametjo učil besedo resnice; in ko je odšel od vas, vam je napisal pismo. 3 Če vanjo pogledate, se boste lahko gradili v veri, ki vam je bila izročena; ta je mati vseh nas, spremljani z upanjem in vodeni s splošno ljubeznijo do Boga in do Kristusa ter do bližnjega.
4 Kajti če ima kdo to, je izpolnil postavo pravičnosti; kdor ima ljubezen, je namreč daleč od vsakega greha. 5 Korenina vsega zla pa je ljubezen do denarja. Ker torej vemo, da nismo ničesar prinesli na ta svet, tako tudi ničesar ne odnesemo, se oborožimo z oklepom pravičnosti. 6 In najprej se naučimo hoditi po Gospodovih zapovedih; nato pa tudi svoje žene, da hodijo enako po veri, ki jim je dana; v ljubezni in čistosti; ljubiti svoje može z vso iskrenostjo in vse druge enako z vso zmernostjo; in vzgajati svoje otroke v pouku in strahu Gospodovem. 7 Vdove prav tako učijo, naj bodo trezne glede vere v Gospoda, naj vedno molijo za vse ljudi, naj bodo daleč od vsakega obrekovanja, obrekovanja, lažnega pričevanja, pohlepa in vsega hudega. 8 Vedoč, da so to oltarji Boga, ki vidi vse madeže in pred katerim ni nič skrito; ki preiskuje prav vse misli, misli in skrivnosti naših src. 9 Ker torej vemo, da se Bog ne pusti zasmehovati, smo dolžni živeti vredno njegovega povelja in njegove slave. 10 Tudi diakoni morajo biti brezmadežni pred njim, kot Božji služabniki v Kristusu, ne pa človeški, ne lažnivi tožniki, ne dvolični, ne srebroljubni, ampak zmerni v vsem, sočutni, skrbni, živeči po resnici Gospoda, ki je bil služabnik vseh. 11 Če hočemo, bomo v tem svetu deležni tudi prihodnjega, kakor nam je obljubil, da nas bo obudil od mrtvih, in če bomo živeli v skladu z njim, bomo z njim tudi kraljevali, če verujemo. 12 Podobno morajo biti tudi mlajši možje brezmadežni v vsem, predvsem pa naj skrbijo za svojo čistost in se zdržujejo vsega hudega. Kajti dobro je biti odrezan od poželenj, ki so na svetu, ker se vsako takšno poželenje bojuje proti duhu. In ne nečistniki, ne poželenja, ne tisti, ki se s ljudmi pretvarjajo, ne bodo podedovali Božjega kraljestva, niti tisti, ki počnejo neumnosti in nerazumne stvari. 13 Vsega tega se morate vzdrževati, podrejeni duhovnikom in diakonom kakor Bogu in Kristusu. 14 Device opominjajo, naj živijo v brezmadežni in čisti vesti. 15 Starešine naj bodo sočutni in usmiljeni do vseh, naj jih odvrnejo od njihovih napak, naj iščejo slabotne, naj ne pozabijo na vdove, sirote in revne, ampak naj vedno skrbijo za to, kar je dobro v očeh Boga in ljudi. 16 Vzdržujte se vsakršne jeze, osebne pristranskosti in krivične sodbe, še posebej pa bodite brez vsakršne pohlepne želje. 17 Ni lahko verjeti karkoli proti komurkoli; ni strog v sodbi, saj ve, da smo vsi dolžniki v grehu. 18 Če torej molimo Gospoda, da bi nam odpustil, smo dolžni tudi mi odpuščati drugim, saj smo vsi pred našim Gospodom in Bogom in vsi moramo stati pred Kristusovim sodnim stolom in vsak bo dal odgovor zase. 19 Služimo mu torej v strahu in z vsem spoštovanjem, kakor je sam zapovedal, in kakor so nas učili apostoli, ki so nam oznanjevali evangelij, in preroki, ki so napovedali prihod našega Gospoda. 20 Bodite goreči za dobro, varujte se vsakršne hudobije in lažnih bratov ter tistih, ki hinavsko nosijo Kristusovo ime in zavajajo nečimrne ljudi.