Ignacijevo Polikarpu
pismo
POGLAVJE 1 1 Ignacij, imenovan tudi Teofor, Polikarpu, škofu cerkve v Smirni; njihov nadzornik, temveč sam spregledan od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa: vsa sreča. 2 Ker veš, da je tvoj um k Bogu pritrjen tako rekoč na nepremakljivo skalo; Zelo sem hvaležen, da sem bil vreden gledati tvoje blaženo obličje, v katerem naj se vedno veselim v Bogu. 3 Zato te rotim z Božjo milostjo, s katero si oblečen, da napreduješ na svoji poti in opominjaš vse druge, da se lahko rešijo. 4 Ohranjaj svoje mesto z vso skrbjo za meso in duha: Prizadevaj si ohraniti enotnost, od katere ni nič boljšega. Potrpite vse ljudi, kakor Gospod vas. 5 Podpiraj vse v ljubezni, kakor tudi ti. Nenehno molite: zahtevajte več razumevanja od tistega, kar že imate. Bodi previden, naj bo tvoj duh vedno buden. 6 Z vsakim govori tako, kot ti bo Bog omogočil. Nosi slabosti vseh kot popoln borec; kjer je delo veliko, dobiček je večji. 7 Če boš ljubil dobre učence, kakšna hvala? Raje pa ti v krotkosti podvrži tiste, ki so hudomušni. 8 Vsaka rana se ne zaceli z istim obližem: če so zapleti bolezni hudi, jih spremenite z mehkimi zdravili: v vsem bodite moder kot kača, a neškodljiv kot golob. 9 Zaradi tega si sestavljen iz mesa in duha; da lahko spremeniš stvari, ki se pojavljajo pred tvojim obrazom. 10 In kar zadeva tiste, ki se ne vidijo, molite k Bogu, da bi vam jih razodel, da vam ne bi nič manjkalo, ampak bi bil obilen v vsakem daru. 11 Časi te zahtevajo, kakor piloti vetrove; in tisti, ki ga vrže vihar, pristan, kjer bi bil; da lahko dosežeš Boga. 12 Bodi trezen kot božji vojak: predlagana ti krona je nesmrtnost in večno življenje; o čemer si tudi ti popolnoma prepričan. Jaz bom tvoje jamstvo v vsem in svoje vezi, ki si jih ljubil. 13 Naj te ne motijo tisti, ki se zdijo vredni priznanja, a učijo druge nauke. Stoj trdno in nepremično, kot au nakovalo, ko tepejo po njem. 14 Del pogumnega borca je, da je ranjen, a kljub temu premagan. Še posebej pa bi morali vse prenesti zavoljo Boga, da bi nas prenašal. 15 Bodi vsak dan boljši od drugega: upoštevaj čase; in pričakujemo njega, ki je nad vsemi časi, večen, neviden, čeprav je zaradi nas postal viden: neotipljiv in neprehoden, vendar za nas podvržen trpljenju; prestati vse možne poti za naše odrešenje. POGLAVJE 2 1 Vdove naj ne bodo zanemarjene; bodi po Bogu njihov varuh. 2 Naj se nič ne stori brez tvoje vednosti in soglasja; tudi ti ne delaj ničesar drugega kot po božji volji; kakor tudi ti delaš, z vso stalnostjo. 3 Naj bodo vaši zbori polnejši: poizvedujte vse po imenu. 4 Ne spreglejte moških in služkinj; niti naj se ne napihujejo, ampak raje naj bodo še bolj podložni Božji slavi, da bi od njega dosegli večjo svobodo.
5 Naj ne želijo biti osvobojeni za javno ceno, da ne bodo sužnji lastnih poželenj. 6 Bežite od hudobnih umetnosti; ali bolje rečeno, ne omenjajte jih. 7 Reci mojim sestram, da ljubijo Gospoda; in bodo zadovoljne s svojimi možmi, tako v mesu kot v duhu. 8 Na podoben način opominjaj moje brate v imenu Jezusa Kristusa, naj ljubijo svoje žene, tako kot Gospod Cerkev. 9 Če lahko kdo ostane v devištvu v čast Kristusovemu mesu, naj ostane brez hvalisanja; če pa se hvali, je pogubljen. In če želi biti bolj opazen kot škof, je pokvarjen. 10 Toda vsem, ki so poročeni, bodisi moškim ali ženskam, velja, da pridejo skupaj s škofovim soglasjem, da bo tako njihova poroka v skladu s pobožnostjo in ne v poželenju. 11 Vse naj bo storjeno Bogu v čast. 12 Poslušajte škofa, da bo tudi Bog uslišal vas. Moja duša bodi varovanje za tiste, ki se podrejajo svojemu škofu, s svojimi prezbiterji in diakoni. In naj bo moj delež skupaj z njihovim v Bogu. 13 Delajte drug z drugim; boriti se skupaj, teči skupaj, trpeti skupaj; spati skupaj in vstati skupaj; kot oskrbniki, ocenjevalci in božji služabniki. 14 Ugodite tistemu, pod katerim se vojskovate in od katerega prejemate svoje plačilo. Naj se nihče izmed vas ne znajde kot prebežnik; vaš krst pa naj ostane kakor vaše roke; tvoja vera kot tvoja čelada; tvoja dobrodelnost, kot tvoje kopje; vaša potrpežljivost kot celoten vaš oklep. 15 Vaša dela naj bodo vaša skrb, da boste prejeli primerno plačilo. Bodite torej potrpežljivi drug do drugega v krotkosti, kakor je Bog do vas. 16 Naj te veselim v vsem. POGLAVJE 3 1 Glede na to, da je cerkev v Antiohiji v Siriji, kot mi je bilo rečeno, po vaših molitvah; Tudi jaz sem bil bolj tolažen in brez skrbi v Bogu; če je tako, da bom s trpljenjem prišel do Boga; da po tvojih molitvah postanem Kristusov učenec. 2 Zelo primerno bo, o najbolj vreden Polikarp, sklicati izbrani svet in izbrati nekoga, ki ga še posebej ljubite in ki je potrpežljiv pri delu; da bo lahko božji poslanec; in da bo šel v Sirijo, poveličal tvojo nenehno ljubezen v hvalo Kristusu. 3 Kristjan nima moči zase, ampak mora biti vedno v prostem času za božjo službo. Zdaj je to delo Božje in vaše: ko ga boste izpopolnili. 4 Zaupam namreč po Božji milosti, da ste pripravljeni na vsako dobro delo, ki se vam spodobi v Gospodu. 5 Ker sem torej poznal vašo iskreno naklonjenost resnici, sem vas opominjal s temi kratkimi pismi. 6 Ker pa nisem mogel pisati vsem cerkvam, ker moram nenadoma odpluti iz Troade v Neapolis; kajti tak je ukaz tistih, katerih ugodju sem podrejen; ali pišete cerkvam, ki so v vaši bližini, kot so poučeni v božji volji, da bi tudi one ravnale tako. 7 Naj tisti, ki zmorejo, pošljejo sle; ostali pa naj pošiljajo svoja pisma po tistih, ki jih boš poslal: da boš oslavljen v vse večne čase, česar si vreden. 8 Pozdravljam vse po imenu, posebno Epitropovo ženo z vso njeno hišo in otroki. Pozdravljam Attalusa, moj ljubljeni. 9 Pozdravljam tistega, ki se bo zdel vreden, da ga pošlješ v Sirijo. Naj bo milost vedno z njim in s Polikarpom, ki ga pošilja. 10 Vsem vam želim srečo v našem Bogu, Jezusu Kristusu; v katerem ostanejo, v edinosti in varstvu Boga. 11 Pozdravljam Alce, moja ljubljena. Slovo v Gospodu.