Issuu

Smrt , pokop in vstajenje Jezusa Kristusa Tedaj je Mojzes poklical vse starešine Izraelove in jim rekel: »Vzemite si jagnje po družinah svojih in zakoljite pashalno jagnje. Vzemite šopek izopa in ga pomočite v kri, ki je v posodi, in s krvjo, ki je v posodi, udarite podboj in oba stranska podboja. Nihče izmed vas ne sme iti ven skozi vrata svoje hiše do jutra. Kajti GOSPOD bo šel mimo, da bi udaril Egipčane. Ko bo videl kri na podboju in na obeh stranskih podbojih, bo GOSPOD šel mimo vrat in ne bo dovolil, da bi pokončevalec prišel v vaše hiše, da bi vas udaril.« Druga Mojzesova knjiga 12:21–23 Če pa kdo stori greh, vreden smrti, in ga je treba usmrtiti, in ga obesiš na drevo, naj njegovo truplo ne ostane čez noč na drevesu, ampak ga vsekakor pokoplji tisti dan, kajti kdor je obešen, je preklet pred Bogom, da se ne oskruni tvoja dežela, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dediščino. 5 Mz 21,22–23 Kajti psi so me obkolili, zbor hudobnežev me je obkolil, prebodli so mi roke in noge. Preštel bi lahko vse svoje kosti: gledajo in strmijo vame. Delijo si moja oblačila in žreb za mojo obleko mečejo. Psalm 22:16-18 In po dveh tednih bo Mesija ubit, a ne zase. Ljudstvo kneza, ki bo prišel, bo uničilo mesto in svetišče; konec le-tega bo s poplavo in do konca vojne so določena opustošenja. Daniel 9:26 In na hišo Davidovo in na prebivalce Jeruzalema bom izlil duha milosti in prošenj. Gledali bodo name, ki so ga prebodli, in bodo žalovali za njim, kakor se žaluje za edinorojenim sinom, in bodo zagrenjeni za njim, kakor se zagrenjeno za prvorojencem. Zaharija 12:10 Kajti najprej sem vam izročil, kar sem tudi sam prejel, da je Kristus umrl za naše grehe po Svetem pismu, da je bil pokopan in da je tretji dan vstal od mrtvih po Svetem pismu, 1 Korinčanom 15:3-4

Prerok Izaija Izaija 53 1 Kdo je verjel našemu poročilu in komu se je razodela Gospodova roka? 2 Kajti kakor mlada rastlina bo zrasel pred njim in kakor korenina iz suhe zemlje; nima ne podob ne lepote; in ko ga bomo videli, ni v njem lepote, da bi si ga želeli. 3 Ljudje ga zaničujejo in ga zavračajo, mož bolečin in vešče bridkosti. Skrivali smo pred njim svoje obraze, zaničevali so ga in ga nismo cenili. 4 Resnično je nosil naše bolečine in nosil naše bolečine, vendar smo ga imeli za pretepenega, udarjenega od Boga in stiskanega. 5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivic; kazen našega miru je bila na njem; in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. 6 Vsi mi smo kakor ovce zašli s poti, vsak se je obrnil na svojo pot, in GOSPOD je nanj naložil krivdo vseh nas. 7 Zatirali so ga in mučili, a ni odprl ust svojih; kakor jagnje je bil peljan v zakol in kakor ovca pred strižci svojimi nema, tako ni odprl ust svojih.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

8 Iz ječe in iz sodbe je bil vzet, in kdo bo razodel njegov rod? Kajti iztrebljen je bil iz dežele živih; zaradi pregrehe mojega ljudstva je bil udarjen. 9 In grob si je naredil med hudobneži in v svoji smrti med bogatimi, ker ni storil nobenega nasilja in v njegovih ustih ni bilo prevare. 10 Vendar se je Gospodu zdelo ugodno, da ga je streznil, ga je zadal v bolečino. Ko boš daroval njegovo dušo v daritev za greh, bo videl svoje potomstvo, podaljšal svoje dni in Gospodova volja bo uspevala v njegovi roki. 11 Videl bo trud svoje duše in se bo nasitil; s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik mnoge opravičil, kajti on bo nosil njihove krivde. 12 Zato mu bom dal delež med velikimi in z mogočnimi bo delil plen, ker je svojo dušo dal v smrt in je bil prištet med prestopnike; nosil je greh mnogih in posredoval za prestopnike.

Matejev evangelij Matej 26 1 Ko je Jezus končal vse te besede, je rekel svojim učencem: 2 Veste, da bo čez dva dni praznik pashe in Sin človekov bo izdan, da bo križan. 3 Tedaj so se zbrali veliki duhovniki, pismouki in starešine ljudstva v dvor velikega duhovnika, ki se je imenoval Kajfa, 4 In posvetovali so se, da bi Jezusa z zvijačo zgrabili in umorili. 5 Rekli pa so: »Ne na praznik, da ne bo nemira med ljudstvom.« 6 Ko je bil Jezus v Betaniji, v hiši gobavca Simona, 7 Pristopila je k njemu ženska, ki je imela alabastrno posodo z zelo dragocenim mazilom, in mu ga izlila na glavo, ko je sedel pri mizi. 8 Ko pa so njegovi učenci to videli, so se razjezili in rekli: »Čemu ta zaprava?« 9 Kajti to mazilo bi se lahko prodalo za veliko denarja in dalo ubogim. 10 Ko je Jezus to razumel, jim je rekel: » Zakaj vznemirjate ženo? Dobro delo mi je storila.« 11 Ubogi so vedno med vami, mene pa nimate vedno. 12 Kajti s tem, ko je izlila to mazilo na moje telo, je to storila za moj pogreb. 13 Resnično vam povem: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo pripovedovalo tudi o tem, kar je ta ženska storila, v njen spomin. 14 Eden od dvanajstih, ki se je imenoval Juda Iškarijot, je šel k vélikim duhovnikom, 15 In jim je rekel: »Kaj mi boste dali, in vam ga bom izročil?« In sklenili so z njim zavezo za trideset srebrnikov. 16 In od takrat naprej je iskal priložnost, da bi ga izdal. 17 Prvi dan praznika opresnikov so pristopili učenci k Jezusu in ga vprašali: »Kje hočeš, da ti pripravimo pashalno jagnje?« 18 In rekel je: Pojdite v mesto k takemu človeku in mu recite: Učitelj pravi: Moj čas je blizu; pri tebi bom obhajal pasho s svojimi učenci. 19 Učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil, in pripravili so pashalno jagnje. 20 Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi. 21 In ko so jedli, je rekel: » Resnično vam povem, da me bo eden izmed vas izdal.« 22 In zelo so se užalili in so ga začeli spraševati, vsak posebej: »Gospod, ali sem jaz?« 23 On pa odgovori in reče: Kdor pomoči roko z menoj v skledo, me bo izdal. 24 Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano; toda gorje tistemu človeku, ki izda Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, če se ne bi rodil. 25 Juda, ki ga je izdal, pa je odgovoril: »Sem mar jaz, Učitelj?« Rekel mu je: » Ti si rekel.« 26 Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, ga razlomil in ga dal učencem ter rekel: » Vzemite, jejte, to je moje telo.« 27 In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal, rekoč: Pijte iz njega vsi! 2

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

28 Kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. 29 Povem vam pa: Odslej ne bom pil od tega sadu trte do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu svojega Očeta. 30 In ko so zapeli hvalnico, so šli na Oljsko goro. 31 Jezus jim je rekel: » Vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: Udaril bom pastirja in ovce črede se bodo razkropile.« 32 Ko pa vstanem od mrtvih, bom šel pred vami v Galilejo. 33 Peter mu je odgovoril: »Čeprav se bodo vsi ljudje pohujšali nad teboj, se jaz nikoli ne bom pohujšal.« 34 Jezus mu je rekel: » Resnično ti povem, da me boš to noč, preden bo petelin zapel, trikrat zatajil.« 35 Peter mu je rekel: »Čeprav bi moral s teboj umreti, te ne bom zatajil.« Enako so rekli tudi vsi učenci. 36 Tedaj pride Jezus z njimi na kraj, ki se imenuje Getsemani, in reče učencem: Sedite tukaj, medtem ko grem tja molit. 37 In vzel je s seboj Petra in oba Zebedejeva sinova ter se začel žalostiti in zelo žalostiti. 38 Tedaj jim reče: » Moja duša je zelo žalostna, celo do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj.« 39 In šel je malo naprej, padel na obraz in molil: » Oče moj, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« 40 In pride k učencem in jih najde speče, in reče Petru: Kaj, niste mogli eno uro bedeti z menoj? 41 Bedite in molite, da ne padete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno. 42 In spet je šel drugič in molil: » Oče moj, če me ta kelih ne more iti mimo, če ga ne pijem, se zgodi tvoja volja.« 43 In ko je prišel, jih je spet našel speče, kajti oči so jim bile težke. 44 In jih je pustil, spet odšel in molil tretjič, govoreč iste besede. 45 Tedaj pride k učencem svojim in jim reče: » Spite in počivajte! Glejte, ura se je približala in Sin človekov bo izdan v roke grešnikov.« 46 Vstanite, pojdimo! Glejte, bliža se mi tisti, ki me izdaja. 47 Medtem ko je še govoril, glej, je prišel Juda, eden dvanajstih, in z njim velika množica z meči in koli, poslana od vélikih duhovnikov in starešin ljudstva. 48 Tisti, ki ga je izdal, jim je dal znamenje: »Kogar koli poljubim, ta je; držite ga trdno.« 49 In takoj je pristopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« In ga je poljubil. 50 Jezus mu je rekel: » Prijatelj, zakaj si prišel?« Tedaj so pristopili, položili roke na Jezusa in ga prijeli. 51 In glej, eden izmed tistih, ki so bili z Jezusom, je iztegnil roko, izvlekel meč in udaril služabnika velikega duhovnika ter mu odsekal uho. 52 Jezus mu je rekel: » Vrni svoj meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem poginili.« 53 Misliš, da ne morem zdaj prositi svojega Očeta in mi bo takoj dal več kot dvanajst legij angelov? 54 Kako pa se bodo torej izpolnila pisma, ki pravijo, da se mora tako zgoditi? 55 Tisto uro je Jezus rekel množicam: » Kakor nad tatu ste prišli z meči in koli, da me ujamete? Vsak dan sem sedel z vami v templju in učil, pa me niste prijeli.« 56 Vse to pa se je zgodilo, da bi se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. 57 Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, so ga odpeljali k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine. 58 Peter pa mu je sledil od daleč do dvora velikega duhovnika. In vstopi in sede s služabniki, da bi videl konec. 59 Veliki duhovniki in starešine ter ves veliki zbor so iskali krivo pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili;

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

60 Vendar niso našli nikogar; čeprav je prišlo veliko lažnih prič, niso našli nikogar. Končno sta prišli dve lažni priči, 61 In rekel je: Ta je rekel: Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh sezidam. 62 Veliki duhovnik je vstal in mu rekel: »Ali nič ne odgovoriš? Kaj ti pričajo zoper tebe?« 63 Jezus pa je molčal. Veliki duhovnik pa mu je odgovoril: »Pri živem Bogu te rotim, da nam poveš, ali si ti Kristus, Božji Sin.« 64 Jezus mu reče: » Ti si rekel. Vendar vam povem: Odslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Moči in prihajati na nebeških oblakih.« 65 Tedaj si je veliki duhovnik raztrgal oblačila in rekel: »Preklinjal je! Kaj še potrebujemo priče? Glejte, zdaj ste že slišali njegovo preklinjanje.« 66 Kaj menite? Odgovorili so in rekli: »Kriv je smrti.« 67 Tedaj so mu pljuvali v obraz in ga pretepali, drugi pa so ga udarjali z dlanmi, 68 Rekel je: »Prerokuj nam, Kristus, kdo te je udaril?« 69 Peter pa je sedel zunaj v dvoru. In pristopila je k njemu služkinja in rekla: Tudi ti si bil z Jezusom iz Galileje. 70 On pa je vpričo vseh zatajil: »Ne vem, kaj praviš.« 71 Ko je šel ven v preddverje, ga je zagledala druga služkinja in rekla tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom iz Nazareta. 72 In spet je zanikal s prisego: »Ne poznam tega človeka.« 73 Čez nekaj časa so k njemu pristopili tisti, ki so stali zraven, in rekli Petru: »Res je, tudi ti si eden izmed njih, kajti tvoja govorica te izdaja.« 74 Tedaj je začel preklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka.« In takoj je petelin zapel. 75 Peter se je spomnil Jezusove besede: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« In šel je ven in bridko jokal. Matej 27 1 Ko se je zdanilo, so se vsi veliki duhovniki in starešine ljudstva posvetovali zoper Jezusa, da bi ga usmrtili. 2 In ko so ga zvezali, so ga odpeljali in izročili Ponciju Pilatu, upravitelju. 3 Juda, ki ga je izdal, se je, ko je videl, da je bil obsojen, pokesal in vrnil trideset srebrnikov vélikim duhovnikom in starešinam, 4 Rekel je: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so rekli: »Kaj se nas tiče? Poskrbi ti.« 5 In vrgel je srebrnike v templju, odšel in se obesil. 6 Veliki duhovniki pa so vzeli srebrnike in rekli: »Ni jih dovoljeno dati v zakladnico, ker so to cena krvi.« 7 In posvetovali so se in kupili z njimi lončarjevo njivo, da bi na njej pokopavali tujce. 8 Zato se je tisto polje imenovalo Krvavo polje, vse do današnjega dne. 9 Tedaj se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Jeremiju, ki pravi: Vzeli so trideset srebrnikov, ceno tistega, ki je bil cenjen, ki so ga cenili Izraelovi sinovi; 10 In jih je dal za lončarjevo njivo, kakor mi je Gospod določil. 11 Jezus pa je stal pred upraviteljem. Upravitelj ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je rekel: » Ti praviš.« 12 Ko so ga véliki duhovniki in starešine tožili, ni odgovoril ničesar. 13 Pilat mu je rekel: »Ali ne slišiš, koliko stvari pričajo proti tebi?« 14 In ni mu odgovoril niti na eno besedo, tako da se je upravitelj zelo čudil. 15 Ob tistem prazniku pa je imel upravitelj navado izpustiti ljudstvu jetnika, ki so ga hoteli. 16 Imeli so takrat uglednega jetnika, ki se je imenoval Baraba. 17 Ko so se torej zbrali, jim je Pilat rekel: »Koga hočete, da vam izpustim? Baraba ali Jezusa, ki se imenuje Kristus?« 18 Vedel je namreč, da so ga izročili iz zavisti.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

19 Ko je sedel na sodniški stol, mu je žena sporočila: »Ne imej nič s tem pravičnikom, kajti danes sem zaradi njega v sanjah veliko pretrpela.« 20 Veliki duhovniki in starešine pa so prepričali množico, naj prosijo Baraba, Jezusa pa naj usmrtijo. 21 Upravitelj jim je odgovoril: »Katerega od teh dveh hočete, da vam izpustim?« Rekla sta: »Baraba.« 22 Pilat jim reče: »Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« Vsi mu rečejo: »Naj bo križan.« 23 In upravitelj je rekel: »Kaj hudega je storil?« Oni pa so še bolj vpili: »Naj ga križajo!« 24 Ko je Pilat videl, da ne more ničesar doseči, ampak da se še bolj razburja, je vzel vodo in si umil roke pred množico, rekoč: »Nedolžen sem krvi tega pravičnika; preglejte to.« 25 Vse ljudstvo je odgovorilo: »Njegova kri naj bo na nas in na naših otrocih.« 26 Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa je prebičal in ga izročil, da bi ga križali. 27 Vojaki upravitelja so Jezusa vzeli v dvorano in zbrali okoli njega vso četo vojakov. 28 Slekli so ga in mu oblekli škrlatno oblačilo. 29 Spletli so krono iz trnja in mu jo položili na glavo, v desnico pa so mu dali trst. Pokleknili so pred njim in se mu posmehovali: »Pozdravljen bodi, judovski kralj!« 30 Pljuvali so nanj, vzeli trst in ga z njo udarjali po glavi. 31 Ko so se mu posmehovali, so mu slekli plašč, ga oblekli v njegova oblačila in ga odpeljali, da bi ga križali. 32 Ko so šli ven, so našli moža iz Cirene, po imenu Simon; njega so prisilili, da mu je nosil križ. 33 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, kar pomeni Kraj lobanje, 34 Dali so mu piti kis, pomešan z žolčem; in ko ga je okusil, ni hotel piti. 35 Križali so ga in žrebali za njegova oblačila, da bi se izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Razdelili so si moja oblačila in za mojo obleko so žrebali.« 36 In sedeč tam, so ga opazovali; 37 In nad njegovo glavo so postavili napis z njegovo krivdo: »TA JE JEZUS, KRALJ JUDOV.« 38 Tedaj sta bila z njim križana dva razbojnika, eden na desnici in drugi na levici. 39 Tisti, ki so šli mimo, so ga zasmehovali in zmajevali z glavami. 40 in rekoč: Ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh zgradiš, reši samega sebe! Če si Božji Sin, stopi s križa! 41 Podobno so se mu posmehovali tudi veliki duhovniki s pismouki in starešinami ter rekli: 42 Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti. Če je on kralj Izraelov, naj zdaj stopi s križa in mu bomo verjeli. 43 Zaupal je v Boga; naj ga zdaj reši, če mu je všeč; kajti rekel je: Jaz sem Božji Sin. 44 Tudi tatovi, ki so bili križani z njim, so ga zamerili. 45 Od šeste ure pa je bila tema po vsej deželi do devete ure. 46 Okoli devete ure pa je Jezus zavpil z močnim glasom: » Eli, Eli, lama sabaktani?«, to se pravi: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 47 Nekateri izmed tistih, ki so stali tam, so to slišali in rekli: »Ta človek kliče Elija.« 48 In takoj je eden izmed njih stekel, vzel gobo, jo napolnil s kisom, jo nabodel na trst in mu dal piti. 49 Drugi pa so rekli: »Počakajte, poglejmo, ali bo Elija prišel in ga rešil.« 50 Jezus je spet zavpil z močnim glasom in izdihnil. 51 In glej, tempeljska zagrinjala se je raztrgala na dvoje od vrha do dna; in zemlja se je stresla in skale so se razpokale; 52 In grobovi so se odprli in mnoga telesa svetih, ki so zaspali, so vstala od mrtvih. 53 In po njegovem vstajenju so prišli iz grobov in šli v sveto mesto ter se mnogim prikazali. 54 Ko pa stotnik in tisti, ki so bili z njim in so stražili Jezusa, vidijo potres in vse, kar se je zgodilo, se zelo prestrašijo in rečejo: Resnično je bil ta Sin Božji. 55 Tam je bilo veliko žensk, ki so od daleč gledale in sledile Jezusu iz Galileje ter mu stregle. 56 Med njimi je bila Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba in Jozeja, in mati Zebedejevih otrok.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

57 Ko se je zvečerilo, je prišel bogat mož iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi sam Jezusov učenec. 58 Šel je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. Pilat je ukazal, naj mu izročijo telo. 59 Ko je Jožef vzel truplo, ga je zavil v čisto laneno prto 60 In ga položi v svoj novi grob, ki ga je bil izklesal v skalo. K grobnim vratom je privalil velik kamen in odšel. 61 Bila pa je tam Marija Magdalena in druga Marija, ki sta sedeli nasproti grobu. 62 Naslednji dan, ki je sledil dnevu pripravljanja, so se veliki duhovniki in farizeji zbrali pri Pilatu, 63 rekoč: »Gospod, spomnili smo se, da je tisti prevarant, ko je bil še živ, rekel: Čez tri dni bom vstal od mrtvih.« 64 Zato ukaži, naj grob varujejo do tretjega dne, da ne pridejo ponoči njegovi učenci in ga ukradejo ter ljudstvu rečejo: »Vstal je od mrtvih!« Tako bo zadnja zmota hujša od prve. 65 Pilat jim je rekel: »Imate stražo. Pojdite in jo varujte, kolikor morete.« 66 Šli so torej in zavarovali grob, zapečatili kamen in postavili stražo. Matej 28 1 Ob koncu sobote, ko se je začelo svitati proti prvemu dnevu v tednu, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. 2 In glej, nastal je velik potres; kajti angel Gospodov se je spustil z neba, pristopil, odvalil kamen z vrat in sedel nanj. 3 Njegov obraz je bil kakor blisk in njegova oblačila bela kakor sneg: 4 In iz strahu pred njim so se stražarji tresli in postali kakor mrtvi. 5 Angel pa je odgovoril in rekel ženam: »Ne bojte se, kajti vem, da iščete Jezusa, ki je bil križan.« 6 Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je rekel. Pridite, poglejte kraj, kjer je ležal Gospod. 7 In pojdite hitro in povejte njegovim učencem, da je vstal od mrtvih; in glejte, pred vami gre v Galilejo; tam ga boste videli. Glejte, povedal sem vam. 8 In hitro so odšli od groba s strahom in velikim veseljem ter stekli, da bi to sporočili njegovim učencem. 9 Ko so šli to sporočit njegovim učencem, glej, jih je Jezus srečal in rekel: » Pozdravljeni!« Pristopili so, ga objeli za noge in ga počastili. 10 Jezus jim je rekel: » Ne bojte se! Pojdite in sporočite mojim bratom, naj gredo v Galilejo, in tam me bodo videli.« 11 Ko pa so odhajali, glej, nekateri iz straže so prišli v mesto in vélikim duhovnikom povedali vse, kar se je zgodilo. 12 Ko so se zbrali s starešinami in se posvetovali, so dali vojakom veliko denarja, 13 Rekli so: »Pravite, da so ponoči prišli njegovi učenci in ga ukradli, medtem ko smo mi spali.« 14 Če to pride do ušes upravitelja, ga bomo prepričali in vas rešili. 15 Vzeli so torej denar in storili, kakor so jih naučili. In ta pregovor se med Judi razširja vse do današnjega dne. 16 Enajst učencev je nato odšlo v Galilejo, na goro, kamor jim je Jezus naročil. 17 Ko so ga zagledali, so se mu poklonili; nekateri pa so dvomili. 18 Jezus pa pristopi in jim reče: » Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« 19 Pojdite torej in učite vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha! 20 Učite jih izpolnjevati vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Amen.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

Evangelij po Marku Marko 14 1 Čez dva dni je bil praznik pashe in nekvašenega kruha. Veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo ujeli in usmrtili. 2 Rekli pa so: »Ne na praznik, da ne bo ljudstva nemira.« 3 Ko je bil v Betaniji v hiši gobavca Simona in je sedel pri mizi, je prišla žena, ki je imela alabastrno posodico z dragocenim nardovim mazilom. Razbila je posodico in mu ga izlila na glavo. 4 Nekateri pa so se v sebi razjezili in rekli: »Zakaj se je mazilo tako zapravljalo?« 5 Lahko bi jo namreč prodali za več kot tristo denarijev in jo dali ubogim. In godrnjali so zoper njo. 6 Jezus pa reče: Pustite jo! Zakaj jo motite? Dobro delo je storila zame. 7 Ubogi so namreč vedno med vami in jim lahko dobro storite, kadar koli hočete; mene pa nimate vedno. 8 Storila je, kar je mogla: vnaprej je prišla, da bi mazilila moje telo za pokop. 9 Resnično vam povem: Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi o tem, kar je storila, pripovedovalo v njen spomin. 10 Juda Iškarijot, eden dvanajstih, pa je šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal. 11 Ko so to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denar. On pa je iskal priložnost, da bi ga izdal. 12 Prvi dan opresnikov, ko so klali pashalno jagnje, so mu učenci rekli: »Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel pashalno jagnje?« 13 In pošlje dva od svojih učencev in jima reče: Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki bo nosil vrč vode; hodita za njim. 14 In kamor koli bo vstopil, recite hišnemu gospodarju: Učitelj pravi: Kje je soba, kjer bom jedel pashalno jagnje s svojimi učenci? 15 Pokazal vam bo veliko zgornjo sobo, postlano in pripravljeno: tam nam pripravite. 16 Njegovi učenci so šli ven in prišli v mesto ter našli, kakor jim je rekel, in pripravili so pashalno jagnje. 17 Zvečer pa pride z dvanajsterimi. 18 Ko sta sedela in jedla, je Jezus rekel: » Resnično vam povem: Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.« 19 Začeli so se žalostiti in ga spraševati drug za drugim: »Sem li jaz?« In drugi so rekli: »Sem li jaz?« 20 On pa jim je odgovoril: » Eden od dvanajstih je, ki z menoj pomoči v skledo.« 21 Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano; toda gorje tistemu človeku, ki izda Sina človekovega! Bolje bi bilo za tega človeka, če se ne bi nikoli rodil. 22 Ko so jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: » Vzemite, jejte! To je moje telo.« 23 In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal; in vsi so iz njega pili. 24 In jim je rekel: » To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.« 25 Resnično vam povem: Ne bom več pil od sadu trte do tistega dne, ko ga bom pil novega v Božjem kraljestvu. 26 In ko so zapeli hvalnico, so šli na Oljsko goro. 27 Jezus pa jim reče: Vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile. 28 Ko pa bom vstal od mrtvih, bom šel pred vami v Galilejo. 29 Peter pa mu je rekel: »Čeprav se bodo vsi pohujšali, jaz ne.« 30 Jezus mu je rekel: » Resnično ti povem: Danes, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil.«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

31 On pa je še bolj vneto govoril: »Če bi moral s teboj umreti, te nikakor ne bom zatajil.« Enako so govorili tudi vsi. 32 Prišli so na kraj, ki se je imenoval Getsemani. In rekel je svojim učencem: » Sedite tukaj, medtem ko bom molil.« 33 In vzel je s seboj Petra, Jakoba in Janeza ter se začel zelo strašiti in zelo žalostiti. 34 In jim reče: » Moja duša je smrtno žalostna; ostanite tukaj in bedite.« 35 In šel je malo naprej, padel na tla in molil, da bi, če je mogoče, ta ura minila mimo njega. 36 In rekel je: Aba, Oče, tebi je vse mogoče; vzemi ta kelih mimo mene! Vendar ne, kar hočem jaz, ampak kar hočeš ti. 37 In pride in jih najde speče, in reče Petru: Simon, spiš? Nisi mogel bedeti eno uro? 38 Bedite in molite, da ne padete v skušnjavo. Duh je sicer pripravljen, a meso je slabotno. 39 In spet je odšel, molil in govoril iste besede. 40 Ko se je vrnil, jih je spet našel speče, saj so jim bile oči težke, in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41 In pride tretjič in jim reče: » Spite in počivajte! Dovolj je, prišla je ura: glejte, Sin človekov bo izdan v roke grešnikov.« 42 Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me izdaja, se je približal. 43 In takoj, ko je še govoril, pride Juda, eden od dvanajstih, in z njim velika množica z meči in koli, od vélikih duhovnikov in pismoukov in starešin. 44 Izdajalec pa jim je dal znamenje: »Kogar koli poljubim, ta je; primite ga in ga varno odpeljite.« 45 In takoj ko je prišel, je šel k njemu in rekel: »Učitelj, učitelj!« In ga je poljubil. 46 In položili so nanj roke in ga zgrabili. 47 Eden izmed tistih, ki so stali zraven, je izvlekel meč, udaril služabnika velikega duhovnika in mu odsekal uho. 48 Jezus pa jim je odgovoril: » Kakor nad tatu ste prišli z meči in koli, da me ujamete?« 49 Vsak dan sem bil z vami v templju in učil, pa me niste prijeli; vendar se morajo izpolniti Pisma. 50 In vsi so ga zapustili in zbežali. 51 Za njim je šel neki mladenič, ogrnjen s platnenim prtom okoli nagega telesa; mladeniči pa so ga zgrabili. 52 In pustil je platneno prtičko in nag zbežal pred njimi. 53 Jezusa pa so odpeljali k velikemu duhovniku; in pri njem so se zbrali vsi veliki duhovniki in starešine in pismouki. 54 Peter pa je šel za njim od daleč, celo v dvor velikega duhovnika. In sedel je s služabniki in se grel ob ognju. 55 Veliki duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, a niso našli nobenega. 56 Mnogi so namreč krivo pričali proti njemu, a njihova pričevanja se niso ujemala. 57 In nekateri so vstali in lažno pričali proti njemu, rekoč: 58 Slišali smo ga reči: »Jaz bom podrl ta tempelj, ki je bil narejen z rokami, in v treh dneh bom zgradil drugega, ki ni bil narejen z rokami.« 59 Vendar se tudi njuno pričevanje ni ujemalo. 60 Veliki duhovnik pa je vstal sredi in vprašal Jezusa: »Ali nič ne odgovoriš? Kaj ti pričajo proti tebi?« 61 On pa je molčal in ni ničesar odgovoril. Veliki duhovnik ga je spet vprašal: »Si ti Kristus, Sin blaženega?« 62 Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici Moči in prihaja na nebeških oblakih. 63 Tedaj si je veliki duhovnik raztrgal oblačila in rekel: »Kaj potrebujemo še prič?« 64 Slišali ste bogokletje. Kaj menite? In vsi so ga obsodili na smrt. 65 Nekateri so začeli pljuvati nanj, mu zakrivati obraz, ga pretepati in mu govoriti: »Prerokuj!« Služabniki pa so ga tolkli po dlaneh.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

66 Ko je bil Peter spodaj v dvoru, pride ena od služabnic velikega duhovnika. 67 Ko je videla Petra, da se greje, ga je pogledala in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom iz Nazareta.« 68 On pa je zanikal in rekel: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« In šel je ven v vežo; in petelin je zapel. 69 Dekla ga je spet zagledala in začela govoriti tistim, ki so stali zraven: »Ta je eden izmed njih.« 70 In spet je zatajil. Malo zatem so tisti, ki so stali zraven, spet rekli Petru: »Resnično si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoja govora se ujema s tem.« 71 On pa je začel preklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 In petelin je drugič zapel. Peter se je spomnil besed, ki mu jih je rekel Jezus: » Preden petelin dvakrat zapelje, me boš trikrat zatajil.« In ko je to premislil, je jokal. Marko 15 1 Takoj zjutraj so se veliki duhovniki posvetovali s starešinami in pismouki ter z vsem velikim vélikim zborom. Jezusa so zvezali, ga odpeljali in izročili Pilatu. 2 Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: » Ti praviš.« 3 In veliki duhovniki so ga obtoževali marsičesa, a ni jim ničesar odgovoril. 4 Pilat ga je spet vprašal: »Ali nič ne odgovoriš? Glej, koliko stvari pričajo proti tebi.« 5 Jezus pa ni odgovoril ničesar, tako da se je Pilat čudil. 6 Na tisti praznik pa jim je izpustil enega jetnika, katerega so želeli. 7 Bil pa je tudi nekdo, ki mu je bilo ime Baraba, in je bil v ječi z njimi, ki so se z njim uprli, saj je med uporo zagrešil umor. 8 Množica je glasno vpila in začela prositi, naj stori, kakor jim je vedno storil. 9 Pilat pa jim je odgovoril: »Hočete, da vam izpustim judovskega kralja?« 10 Vedel je namreč, da so ga veliki duhovniki izročili iz zavisti. 11 Veliki duhovniki pa so nagovarjali ljudstvo, naj jim raje izpusti Baraba. 12 Pilat pa jim je spet odgovoril: »Kaj torej hočete, da storim tistemu, ki ga imenujete judovski kralj?« 13 In spet so zavpili: »Križaj ga!« 14 Pilat jim je rekel: »Kaj hudega je storil?« Še bolj so zavpili: »Križaj ga!« 15 Pilat je hotel ugoditi ljudstvu in jim izpustil Baraba, Jezusa pa je dal bičati in ga izročil križu. 16 Vojaki so ga odpeljali v dvorano, imenovano Pretorij, in sklicali vso četo. 17 Oblekli so ga v škrlat, spletli krono iz trnja in mu jo dali na glavo, 18 In začeli so ga pozdravljati: »Pozdravljen, judovski kralj!« 19 In so ga s trstom tolkli po glavi, pljuvali nanj in se mu klanjali, padajoč na kolena. 20 Ko so se mu posmehovali, so mu slekli škrlat, ga oblekli v njegova oblačila in ga odpeljali ven, da bi ga križali. 21 In prisilijo nekega Simona Cireneja, ki je šel mimo in se vračal iz dežele, očeta Aleksandra in Rufa, da mu nosi križ. 22 In pripeljejo ga na kraj Golgoto, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. 23 In dali so mu piti vino, pomešano z miro; vendar ga ni sprejel. 24 Ko so ga križali, so si razdelili njegova oblačila, žrebali so zanje, kaj naj kdo vzame. 25 Bila je tretja ura in križali so ga. 26 In napis njegove obtožbe je bil napisan: KRALJ JUDOV. 27 In z njim križajo dva razbojnika, enega na njegovi desnici in drugega na levici. 28 In izpolnilo se je pismo, ki pravi: »In bil je prištet med prestopnike.« 29 Mimogrede, tisti, ki so šli mimo, so ga preklinjali, zmajevali z glavami in govorili: »Oh, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavljaš!« 30 Reši samega sebe in stopi s križa. 31 Podobno so se tudi veliki duhovniki posmehovali in govorili med seboj s pismouki: »Druge je rešil, sebe pa ne more rešiti.«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

32 Naj Kristus, kralj Izraelov, zdaj stopi s križa, da bomo videli in verovali! In tisti, ki so bili z njim križani, so ga zasmehovali. 33 Ko je prišla šesta ura, je nastala tema po vsej deželi do devete ure. 34 Ob deveti uri pa je Jezus zavpil z močnim glasom: » Eloi, Eloi, lama sabaktani?« , kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 35 Nekateri izmed tistih, ki so stali zraven, pa so to slišali in rekli: »Glej, kliče Elijo.« 36 Eden pa je stekel, napolnil gobo s kisom, jo nataknil na trst in mu dal piti, rekoč: »Pustite, poglejmo, ali bo prišel Elija in ga snel dol.« 37 Jezus pa je zavpil z močnim glasom in izdihnil. 38 In tempeljska zagrinjala se je raztrgala na dvoje, od vrha do dna. 39 Ko je stotnik, ki je stal nasproti njemu, videl, da je tako zavpil in izdihnil, je rekel: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin.« 40 Bile so tam tudi ženske, ki so od daleč gledale: med njimi Marija Magdalena in Marija, mati Jakoba manjšega in Jozeja, in Saloma; 41 (ki je tudi, ko je bil v Galileji, hodila za njim in mu stregla) in še veliko drugih žensk, ki so prišle z njim v Jeruzalem. 42 Ko pa se je zvečerilo, ker je bil dan pripravljanja, to je dan pred soboto, 43 Jožef iz Arimateje, častni svetovalec, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo, je prišel in si pogumno vstopil k Pilatu ter prosil za Jezusovo telo. 44 Pilat se je začudil, če je že mrtev. Poklical je stotnika in ga vprašal, ali je že dolgo mrtev. 45 Ko je to izvedel od stotnika, je truplo izročil Jožefu. 46 Kupil je tanko platno, ga snel dol, ga zavil v platno in ga položil v grob, ki je bil izklesan v skalo, in privalil kamen k vhodu v grob. 47 Marija Magdalena in Marija, Jozejeva mati, pa sta gledali, kam so ga položili. Marko 16 1 Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Saloma kupile dišave, da bi prišle in ga mazilile. 2 In zelo zgodaj zjutraj, prvi dan v tednu, so prišli h grobu, ko je sončni vzhod vzšel. 3 In so se med seboj spraševali: »Kdo nam bo odvalil kamen z grobnih vrat?« 4 In ko so pogledali, so videli, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik. 5 Ko so vstopile v grob, so zagledale mladeniča, ki je sedel na desni strani, oblečenega v dolgo belo obleko; in so se prestrašile. 6 In jim reče: Ne bojte se! Iščete Jezusa iz Nazareta, ki je bil križan; vstal je od mrtvih, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga položili. 7 Pojdite pa in povejte njegovim učencem in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel. 8 In hitro so šli ven in zbežali iz groba, kajti trepetali so in bili so prestrašeni; in nikomur niso ničesar rekli, ker so se bali. 9 Ko je Jezus zgodaj prvi dan v tednu vstal od mrtvih, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudičev. 10 Šla je in povedala tistim, ki so bili z njim, medtem ko so žalovali in jokali. 11 Ko pa so slišali, da je živ in da ga je videla, niso verjeli. 12 Potem se je dvema izmed njiju prikazal v drugi podobi, ko sta potovala in odhajala na deželo. 13 In šli so in to povedali ostalim; tudi njim niso verjeli. 14 Potem se je prikazal enajsterim, ko so sedeli pri mizi, in jih grajal zaradi njihove nevere in trdosrčnosti, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli po njegovem vstajenju. 15 In jim je rekel: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarjenju. 16 Kdor veruje in se krsti, bo rešen, kdor pa ne veruje, bo obsojen.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

17 In ti znaki bodo spremljali tiste, ki bodo verovali: V mojem imenu bodo izganjali hudiče; govorili bodo z novimi jeziki; 18 Kače bodo dvigali v roke, in če bodo kaj smrtonosnega popili, jim ne bo škodovalo; na bolne bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli. 19 Ko jim je torej Gospod spregovoril, je bil vzet v nebesa in sedel na Božjo desnico. 20 In šli so in oznanjevali povsod, Gospod pa jim je pomagal in potrjeval besedo z znameni, ki so sledila. Amen.

Lukov evangelij Luka 22 1 Bližal se je praznik opresnikov, ki se imenuje pasha. 2 Veliki duhovniki in pismouki pa so iskali, kako bi ga umorili, ker so se bali ljudstva. 3 Tedaj je Satan vstopil v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil izmed dvanajstih. 4 In odšel je in se pogovarjal z vélikimi duhovniki in poveljniki, kako bi jim ga izdal. 5 In oni so se razveselili in so se dogovorili, da mu bodo dali denar. 6 In obljubil je in iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice. 7 Prišel je dan opresnikov, ko je bilo treba zaklati pashalno jagnje. 8 Poslal je Petra in Janeza in rekel: » Pojdita in nama pripravita pashalno jagnje, da bova jedla.« 9 In so mu rekli: Kje hočeš, da pripravimo? 10 In jim je rekel: Glejte, ko pridete v mesto, vas bo srečal mož, ki bo nosil vrč vode; sledite mu v hišo, kamor bo vstopil. 11 Gospodarju hiše pa povejte: Učitelj ti pravi: Kje je soba, kjer bom jedel pashalno jagnje s svojimi učenci? 12 Pokazal vam bo veliko, opremljeno zgornjo sobo; tam pripravite. 13 Šli so in našli, kakor jim je rekel, in pripravili so pashalno jagnje. 14 Ko je prišla ura, je sédel in z njim dvanajst apostolov. 15 In jim je rekel: » Zelo sem si želel jesti to pashalno jagnje z vami, preden bom trpel.« 16 Kajti povem vam: Ne bom ga več jedel, dokler se ne izpolni v Božjem kraljestvu. 17 In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: » Vzemite ga in si ga razdelite med seboj.« 18 Kajti povem vam: Ne bom pil od sadu trte, dokler ne pride Božje kraljestvo. 19 In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil in jim ga dal, rekoč: To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin. 20 Prav tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 21 Glej, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj za mizo. 22 Sin človekov sicer gre, kakor je bilo določeno; toda gorje tistemu človeku, ki ga izda! 23 In začeli so se spraševati med seboj, kdo izmed njih bi to storil. 24 Med njimi je nastal tudi prepir, kdo od njih naj bi veljal za največjega. 25 In jim je rekel: » Kralji narodov gospodujejo nad njimi, in tisti, ki jim dajejo oblast, se imenujejo dobrotniki.« 26 Vi pa ne bodite tako: temveč kdor je med vami največji, bodi kakor najmlajši, in kdor je prvi, kakor streže. 27 Kajti kdo je večji, tisti, ki sedi za mizo, ali tisti, ki streže? Mar ni tisti, ki sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor tisti, ki streže. 28 Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah. 29 In jaz vam določam kraljestvo, kakor ga je določil moj Oče meni; 30 da boste jedli in pili za mojo mizo v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov. 31 Gospod pa reče: Simon, Simon, glej, satan si vas je izprosil, da vas preseje kakor pšenico. 32 Jaz pa sem molil zate, da ne opehne tvoja vera; in ko se ti spreobrneš, utrjuj svoje brate. 11

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

33 In mu je rekel: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo kot v smrt.« 34 In rekel je: Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, preden boš trikrat zatajil, da me poznaš. 35 In jim je rekel: » Ko sem vas poslal brez mošnje, torbe in čevljev, vam je kaj manjkalo?« In so rekli: »Nič.« 36 Tedaj jim je rekel: » Zdaj pa naj kdor ima mošnjo, jo vzame, prav tako tudi torbico; kdor pa nima, naj proda svojo obleko in si jo kupi.« 37 Kajti povem vam, da se mora to, kar je pisano, še izpolniti na meni, in bil je prištet med prestopnike, kajti kar se mene tiče, ima konec. 38 In rekli so: Gospod, glej, tukaj sta dva meča. In rekel jim je: Dovolj je. 39 In šel je ven in šel kakor po navadi na Oljsko goro; in tudi njegovi učenci so mu sledili. 40 Ko je bil na tistem kraju, jim je rekel: » Molite, da ne padete v skušnjavo.« 41 In umaknil se je od njih kakor strel kamna, pokleknil in molil, 42 rekoč: » Oče, če hočeš, vzemi ta kelih mimo mene! Vendar naj se zgodi ne moja volja, ampak tvoja.« 43 In prikazal se mu je angel z neba in ga krepil. 44 Ker je bil v smrtni stiski, je še bolj goreče molil; in njegov pot je bil kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo. 45 Ko je vstal od molitve in prišel k učencem, jih je našel speče od žalosti. 46 In jim je rekel: » Zakaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo.« 47 Medtem ko je še govoril, glej, se je pojavila množica, in eden od dvanajstih, ki se je imenoval Juda, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. 48 Jezus pa mu je rekel: » Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49 Ko so tisti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so mu rekli: »Gospod, ali naj udarimo z mečem?« 50 Eden izmed njih je udaril služabnika velikega duhovnika in mu odsekal desno uho. 51 Jezus pa je odgovoril in rekel: » Potrpite do tja.« Dotaknil se je njegovega ušesa in ga ozdravil. 52 Jezus je tedaj rekel velikim duhovnikom, tempeljskim poveljnikom in starešinam, ki so prišli k njemu: » Kakor nad tatu ste prišli z meči in koli?« 53 Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste stegnili roke proti meni; toda to je vaša ura in oblast teme. 54 Tedaj so ga prijeli, odpeljali in pripeljali v hišo velikega duhovnika. Peter pa je od daleč hodil za njim. 55 Ko so sredi dvorane zakurili ogenj in se skupaj usedli, je Peter sedel mednje. 56 Neka služkinja pa ga je zagledala, ko je sedel ob ognju, ga je pozorno pogledala in rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57 In ga je zatajil, rekoč: Ženska, ne poznam ga. 58 Čez malo časa ga je zagledal drug in rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem izmed njih.« 59 In približno eno uro je drugi samozavestno trdil: »Resnično je bil tudi ta z njim, saj je Galilejec.« 60 Peter pa reče: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. 61 Gospod se je obrnil in pogledal Petra. Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: » Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.« 62 Peter je šel ven in bridko jokal. 63 Možje, ki so Jezusa držali, so se mu posmehovali in ga pretepali. 64 In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali: »Prerokuj, kdo te je udaril?« 65 In še veliko drugih bogokletnih besed so govorili zoper njega. 66 Ko se je zdanilo, so se zbrali starešine ljudstva, veliki duhovniki in pismouki, ga odpeljali v svoj veliki zbor in rekli: 67 Si ti Kristus? Povej nam. In jim je rekel: Če vam povem, ne boste verjeli. 68 In če vas vprašam, mi ne boste odgovorili in me ne boste izpustili.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

69 Odtlej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči. 70 Vsi so tedaj rekli: »Si torej ti Božji Sin?« On pa jim je rekel: » Vi pravite, da sem.« 71 In rekli so: »Kaj potrebujemo še kakšno pričevanje? Saj smo sami slišali iz njegovih ust.« Luka 23 1 In vsa množica je vstala in ga odpeljala k Pilatu. 2 In začeli so ga tožiti: »Našli smo ga, da spravlja narod v zadrego in prepoveduje dajati davke cesarju, češ da je on Kristus kralj.« 3 Pilat ga je vprašal: »Si ti judovski kralj?« Odgovoril mu je: » Ti praviš.« 4 Pilat je tedaj rekel vélikim duhovnikom in ljudstvu: »Na tem človeku ne najdem nobene krivde.« 5 Oni pa so bili še bolj nestrpen in so govorili: »On hujska ljudstvo, ko uči po vsej Judovski deželi, začenši od Galileje do tega kraja.« 6 Ko je Pilat slišal za Galilejo, je vprašal, ali je ta mož Galilejec. 7 Ko je izvedel, da spada v Herodovo oblast, ga je poslal k Herodu, ki je bil takrat tudi sam v Jeruzalemu. 8 Ko je Herod zagledal Jezusa, se je zelo razveselil, saj ga je že dolgo želel videti, ker je o njem veliko slišal in upal je, da bo od njega videl kakšen čudež. 9 Tedaj ga je veliko spraševal, a mu ni ničesar odgovoril. 10 Veliki duhovniki in pismouki pa so stali tam in ga srdito obtoževali. 11 Herod pa ga je s svojimi vojaki zaničeval, se mu posmehoval, ga oblekel v bleščečo obleko in ga poslal nazaj k Pilatu. 12 Istega dne sta se Pilat in Herod spoprijateljila, kajti prej sta bila sovražna drug proti drugemu. 13 Pilat pa je sklical véliki duhovnik, poglavarje in ljudstvo 14 Rekel jim je: »Pripeljali ste mi tega človeka, kot da bi spravljal ljudstvo v zadrego. In glejte, jaz sem ga pred vami zaslišal in nisem našel na tem človeku nobene krivde glede tega, česar ga obtožujete.« 15 Tudi Herod ne, saj sem vas poslal k njemu; in glejte, ni se mu zgodilo nič, kar bi si zaslužilo smrt. 16 Zato ga bom kaznoval in izpustil. 17 (Saj jim mora ob prazniku nujno enega izpustiti.) 18 In vsi so hkrati zavpili: »Odpeljite tega človeka in izpustite nam Baraba!« 19 (Ki je bil zaradi nekega upora, ki je bil v mestu, in zaradi umora vržen v ječo.) 20 Pilat je torej, ker je hotel Jezusa izpustiti, spet spregovoril z njimi. 21 Oni pa so vpili: »Križaj ga, križaj ga!« 22 In tretjič jim je rekel: »Kaj hudega je storil? Nisem našel na njem nobene smrtne kazni. Zato ga bom kaznoval in izpustil.« 23 In so vztrajali z močnim glasom, zahtevajoč, da ga križajo. In glasovi njihovi in vélikih duhovnikov so prevladovali. 24 Pilat je razsodil, naj se zgodi, kakor so zahtevali. 25 Izpustil jim je tistega, ki je bil zaradi upora in umora vržen v ječo, za katerega so si želeli; Jezusa pa je izročil njihovi volji. 26 Ko so ga odpeljali, so zgrabili nekega Simona Cireneja, ki je prihajal iz dežele, in nanj položili križ, da bi ga nesel za Jezusom. 27 Sledila mu je velika množica ljudstva in žensk, ki so ga tudi objokovale in žalovale. 28 Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: » Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, ampak jokajte nad seboj in nad svojimi otroki.« 29 Kajti glejte, prihajajo dnevi, v katerih bodo rekli: Blagor neplodnim in maternicam, ki niso rodile, in prsim, ki niso dojile. 30 Tedaj bodo začeli govoriti goram: »Padite na nas!« in hribom: »Pokrijte nas!« 31 Kajti če to počnejo z zelenim drevesom, kaj se bo zgodilo s suhim? 32 Z njim so peljali tudi dva druga hudodelca, da bi ju usmrtili.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

33 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija, so ga tam križali in hudodelce, enega na desnici in drugega na levici. 34 Jezus je rekel: » Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Delili so si njegova oblačila in žrebali. 35 Ljudstvo pa je stalo in gledalo. Tudi oblastniki so se mu posmehovali z njimi in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Kristus, Božji izvoljenec.« 36 Tudi vojaki so se mu posmehovali, pristopali so k njemu in mu ponujali kis, 37 in rekel: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« 38 Nad njim je bil napisan tudi napis z grškimi, latinskimi in hebrejskimi črkami: »TA JE KRALJ JUDOV.« 39 Eden od obešenih hudodelcev pa ga je preklinjal: »Če si ti Kristus, reši sebe in nas.« 40 Drugi pa ga je oštel in rekel: »Ali se ne bojiš Boga, ko si tudi sam v isti obsodbi?« 41 Mi pa pravično, kajti prejemamo zasluženo plačilo za svoja dela; ta pa ni storil ničesar hudega. 42 In rekel je Jezusu: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. 43 Jezus pa mu je rekel: » Resnično ti povem: Danes boš z menoj v raju.« 44 Bilo je okoli šeste ure in nastala je tema po vsej zemlji do devete ure. 45 Sonce je otemnelo in tempeljska zagrinjala se je raztrgala na sredi. 46 Jezus pa je zavpil z močnim glasom: » Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to rekel, je izdihnil. 47 Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Resnično, ta človek je bil pravičen.« 48 Vse ljudstvo, ki se je zbralo na ta prizor, se je, ko je videlo, kaj se je zgodilo, tolklo po prsih in se vrnilo. 49 Vsi njegovi znanci in ženske, ki so mu sledile iz Galileje, so stali od daleč in to opazovali. 50 In glej, bil je mož po imenu Jožef, svetovalec; in bil je dober in pravičen mož. 51 (Ta se ni strinjal z njihovim nasvetom in dejanjem;) bil je iz Arimateje, judovskega mesta; tudi sam je pričakoval Božje kraljestvo. 52 Ta človek je šel k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. 53 In snel ga je, ga zavil v platno in ga položil v grob, vklesan v kamen, v katerega še ni bil položen nihče. 54 Tisti dan je bil priprava in bližala se je sobota. 55 Za njim so šle tudi žene, ki so prišle z njim iz Galileje, in si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo. 56 In vrnile so se ter pripravile dišave in mazila ter so počivale na sobotni dan po zapovedi. Luka 24 1 Prvi dan v tednu, zelo zgodaj zjutraj, so prišli h grobu, prinesli so dišave, ki so jih pripravili, in z njimi še nekateri drugi. 2 In našli so kamen odvaljen od groba. 3 Vstopili so, a niso našli telesa Gospoda Jezusa. 4 Ko so bili zaradi tega zelo zmedeni, glej, sta stala poleg njiju dva moža v svetlečih oblačilih. 5 Ko so se prestrašili in so sklonili obraze do tal, so jim rekli: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?« 6 Ni ga tukaj, ampak je vstal od mrtvih. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji, 7 Rekel je: »Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in križan, in tretji dan vstati od mrtvih.« 8 In spomnili so se njegovih besed, 9 In vrnil se je od groba in povedal vse to enajsterim in vsem drugim. 10 Bile so Marija Magdalena, Ivana, Marija, Jakobova mati, in druge žene, ki so bile z njimi, in so to povedale apostolom. 11 In njihove besede so se jim zdele kot prazne zgodbe in jim niso verjeli. 12 Peter je vstal in stekel h grobu; sklonil se je in zagledal platnene povoje, ki so bili razporejeni posebej, ter odšel, čudeč se sam v sebi temu, kar se je zgodilo.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

13 In glej, dva izmed njiju sta šla še isti dan v vas, imenovano Emavs, ki je bila oddaljena približno šestdeset stadijev od Jeruzalema. 14 In pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. 15 Medtem ko sta se pogovarjala in premišljevala, se jima je približal sam Jezus in šel z njima. 16 Njihove oči pa so bile zadržane, da ga niso prepoznali. 17 In jim je rekel: »O čem se to pogovarjate, ko hodite in ste žalostni?« 18 Eden izmed njih, ki mu je bilo ime Kleopas, pa mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo v teh dneh?« 19 In jim je rekel: » Kaj?« Rekli so mu: »O Jezusu iz Nazareta, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom.« 20 In kako so ga veliki duhovniki in naši poglavarji izročili, da bi bil obsojen na smrt, in ga križali. 21 Mi pa smo zaupali, da je on tisti, ki bo odkupil Izraela. In poleg vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22 Da, in tudi nekatere ženske izmed naše družbe, ki so bile zgodaj pri grobu, so nas osupnile; 23 Ko pa niso našli njegovega trupla, so prišli in povedali, da so videli tudi prikazen angelov, ki so rekli, da je živ. 24 Nekateri izmed naših pa so šli h grobu in našli vse tako, kakor so žene povedale; njega pa niso videli. 25 Tedaj jim je rekel: » O neumneži in počasnega srca, da bi verjeli vsemu, kar so govorili preroki!« 26 Ali ni bil Kristus dolžan vse to pretrpeti in vstopiti v svojo slavo? 27 In začenši pri Mojzesu in vseh prerokih, jim je razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Pismih. 28 In približali so se vasi, kamor so šli; in on se je delal, kot da bi hotel iti še dlje. 29 Oni pa so ga silili, rekoč: »Ostani z nami, kajti proti večeru je in dan se je že nagnil.« In šel je noter, da bi ostal pri njih. 30 Ko je sedel z njimi pri mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, ga prelomil in jim ga dal. 31 In odprle so se jima oči in sta ga spoznala; in izginil je izpred njiju. 32 In so rekli drug drugemu: Ali ni gorelo naše srce v nas, ko nam je govoril na poti in ko nam je razlagal Sveto pismo? 33 In še isto uro so vstali in se vrnili v Jeruzalem ter našli zbrane enajsterice in tiste, ki so bili z njimi, 34 rekoč: »Gospod je resnično vstal in se je prikazal Simonu.« 35 In pripovedovali so, kaj se je zgodilo na poti in kako so ga spoznali po lomljenju kruha. 36 Medtem ko so to govorili, je Jezus sam stopil sredi mednje in jim rekel: » Mir vam bodi!« 37 Bili so prestrašeni in prestrašeni ter so domnevali, da so videli duha. 38 In jim je rekel: » Zakaj ste vznemirjeni in zakaj se vam v srca porajajo misli?« 39 Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam; otipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz. 40 In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. 41 Ko pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: Imate tukaj kaj hrane? 42 In dali so mu kos pečene ribe in kos satovja. 43 In vzel je in jedel pred njimi. 44 In jim je rekel: To so besede, ki sem vam jih govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je o meni zapisano v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih. 45 Tedaj jim je odprl razum, da bi razumeli Sveto pismo, 46 In jim je rekel: »Tako je pisano in tako je bilo treba, da Kristus trpi in tretji dan vstane od mrtvih.« 47 In da se v njegovem imenu oznanja kesanje in odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. 48 In vi ste priče tem stvarem.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

49 In glejte, jaz pošiljam obljubo svojega Očeta na vas; vi pa ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč z višave. 50 In jih je peljal ven do Betanije, dvignil roke in jih blagoslovil. 51 Medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in se dvignil v nebesa. 52 In poklonili so se mu in se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem. 53 In so bili nenehno v templju, hvalili in slavili Boga. Amen.

Janezov evangelij Janez 18 1 Ko je Jezus to izrekel, je šel s svojimi učenci čez potok Cedron, kjer je bil vrt, v katerega je vstopil on in njegovi učenci. 2 Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tja pogosto zatekal s svojimi učenci. 3 Juda je torej od velikih duhovnikov in farizejev vzel skupino mož in služabnikov ter prišel tja z lučmi, baklami in orožjem. 4 Jezus je torej vedel vse, kar se bo zgodilo z njim, zato je šel ven in jim rekel: » Koga iščete?« 5 Odgovorili so mu: »Jezusa iz Nazareta.« Jezus jim je rekel: » Jaz sem. « Stal pa je z njimi tudi Juda, ki ga je izdal. 6 Ko jim je rekel: »Jaz sem,« so se umaknili in padli na tla. 7 Tedaj jih je spet vprašal: » Koga iščete?« Rekli so: »Jezusa iz Nazareta.« 8 Jezus je odgovoril: » Povedal sem vam, da sem jaz. Če torej iščete mene, pustite te, da gredo.« 9 da se izpolni beseda, ki jo je rekel: » Od tistih, ki si mi jih dal, nisem izgubil nobenega.« 10 Simon Peter pa je imel meč, ga izvlekel in udaril služabnika velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho. Služabniku je bilo ime Malh. 11 Jezus je rekel Petru: » Vtakni meč v nožnico! Ali naj ne pijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« 12 Tedaj so četa, stotnik in judovski služabniki zgrabili Jezusa, ga zvezali in 13 In ga najprej odpeljali k Anu; bil je namreč tast Kajfu, ki je bil tisto leto veliki duhovnik. 14 Kajfa pa je bil tisti, ki je svetoval Judom, da je bolje, da en človek umre za ljudstvo. 15 Simon Peter je šel za Jezusom in z njim drug učenec. Ta učenec je bil znan velikemu duhovniku in je šel z Jezusom v dvor velikega duhovnika. 16 Peter pa je stal zunaj pri vratih. Tedaj je šel ven tisti drugi učenec, ki je bil znan velikemu duhovniku, in spregovoril z vratarko ter pripeljal Petra noter. 17 Vratarka pa reče Petru: »Ali nisi tudi ti eden od učencev tega človeka?« On pa reče: »Nisem.« 18 Hlaparji in služabniki pa so stali tam, ker so bili zakurili ogenj, ker je bilo mrzlo, in so se greli. Peter je stal z njimi in se grel. 19 Veliki duhovnik je Jezusa vprašal o njegovih učencih in o njegovem nauku. 20 Jezus mu je odgovoril: » Jazno sem govoril svetu; vedno sem učil v sinagogi in templju, kjer se vedno zbirajo Judje, in na skrivaj nisem ničesar govoril.« 21 Zakaj sprašuješ mene? Vprašaj tiste, ki so me poslušali, kaj sem jim rekel: glej, vedo, kaj sem rekel. 22 Ko je to rekel, je eden od služabnikov, ki je stal zraven, udaril Jezusa z dlanjo in rekel: »Ali tako odgovarjaš velikemu duhovniku?« 23 Jezus mu je odgovoril: » Če sem hudo govoril, dokaži, da sem hudo govoril; če pa prav, zakaj me tepeš?« 24 Ana ga je zvezanega poslal k velikemu duhovniku Kajfu. 25 Simon Peter pa je stal in se grel. Rekli so mu torej: »Ali nisi tudi ti eden njegovih učencev?« Zatajil je in rekel: »Nisem.« 26 Eden izmed služabnikov velikega duhovnika, sorodnik tistega, ki mu je Peter odsekal uho, pa reče: »Ali te nisem videl z njim na vrtu?« 27 Peter je spet zatajil in takoj je petelin zapel. 16

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

28 Jezusa so torej od Kajfe odpeljali v sodno palačo. Bilo je že zgodaj in sami niso šli v sodno palačo, da se ne bi oskrunili, ampak da bi lahko jedli pashalno jagnje. 29 Pilat je tedaj šel ven k njim in rekel: »Kakšno obtožbo izrekate zoper tega človeka?« 30 Odgovorili so mu in rekli: »Ko ne bi bil hudodelnik, ti ga ne bi izročili.« 31 Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga sodite po svoji postavi.« Judje so mu tedaj rekli: »Nam ni dovoljeno nikogar usmrtiti.« 32 da se izpolni Jezusova beseda, ki jo je rekel, ko je nakazal, kakšne smrti bo umrl. 33 Pilat je spet vstopil v sodno dvorano, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« 34 Jezus mu je odgovoril: » Ali to praviš sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« 35 Pilat je odgovoril: »Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« 36 Jezus je odgovoril: » Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki borili, da ne bi bil izročen Judom. Toda moje kraljestvo ni od tod.« 37 Pilat mu je torej rekel: »Si torej kralj?« Jezus je odgovoril: » Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem se zato rodil in zato sem prišel na svet, da bi pričal za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.« 38 Pilat mu reče: »Kaj je resnica?« In ko je to rekel, je spet šel ven k Judom in jim rekel: »Jaz na njem ne najdem nobene krivde.« 39 Imate pa navado, da vam za pasho izpustim enega. Ali hočete torej, da vam izpustim judovskega kralja? 40 Vsi so spet zavpili: »Ne tega, ampak Baraba!« Baraba je bil razbojnik. Janez 19 1 Pilat je torej vzel Jezusa in ga prebičal. 2 Vojaki so spletli trnovo krono in mu jo položili na glavo ter mu oblekli škrlatno oblačilo, 3 In rekli so: »Pozdravljen, judovski kralj!« In ga so udarjali z rokami. 4 Pilat je torej spet šel ven in jim rekel: »Glejte, pripeljem vam ga ven, da boste vedeli, da na njem ne najdem nobene krivde.« 5 Tedaj je prišel Jezus ven, oblečen v trnovo krono in škrlatno oblačilo. Pilat jim je rekel: »Glejte, človek!« 6 Ko so ga torej veliki duhovniki in služabniki zagledali, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga križajte, kajti jaz na njem ne najdem nobene krivde.« 7 Judje so mu odgovorili: »Mi imamo postavo in po naši postavi mora umreti, ker se je delal za Božjega Sina.« 8 Ko je Pilat slišal te besede, se je še bolj prestrašil; 9 In spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si?« Jezus pa mu ni nič odgovoril. 10 Pilat mu je rekel: »Ali meni nič ne govoriš? Ali ne veš, da imam oblast, da te križam, in oblast, da te izpustim?« 11 Jezus je odgovoril: Nobene oblasti ne bi imel zoper mene, če ti ne bi bila dana od zgoraj. Zato ima tisti, ki me je tebi izročil, večji greh. 12 In odtlej ga je Pilat iskal, da bi ga izpustil. Judje pa so vpili: »Če tega izpustiš, nisi cesarjev prijatelj. Kdor se dela za kralja, govori zoper cesarja.« 13 Ko je Pilat slišal te besede, je Jezusa pripeljal ven in sedel na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litostroto, hebrejsko pa Gabatha. 14 Bil je čas priprave na veliko noč, okoli šeste ure. In reče Judom: Glejte, vaš kralj! 15 Oni pa so zavpili: »Proč z njim, stran z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Ali naj križam vašega kralja?« Veliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja.« 16 Tedaj jim ga je izročil, da bi ga križali. Jezusa pa so zgrabili in odpeljali. 17 Neseći svoj križ, je šel ven na kraj, ki se imenuje Lobanja, hebrejsko pa Golgota. 18 Kjer so ga križali in z njim dva druga, enega na vsaki strani, Jezusa pa v sredi.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

19 Pilat pa je napisal napis in ga postavil na križ. Napis je bil: »JEZUS NAZAREČAN, KRALJ JUDOV.« 20 Ta napis so prebrali mnogi Judje, kajti kraj, kjer so Jezusa križali, je bil blizu mesta in napisan je bil v hebrejščini, grščini in latinščini. 21 Judovski véliki duhovniki so tedaj rekli Pilatu: »Ne piši: Judovski kralj, ampak da je rekel: Jaz sem judovski kralj.« 22 Pilat je odgovoril: »Kar sem napisal, sem napisal.« 23 Ko so vojaki Jezusa križali, so vzeli njegova oblačila in jih razdelili na štiri dele, vsakemu vojaku en del; tudi njegovo suknjo; suknja pa je bila brez šiva, tkana od zgoraj povsod. 24 Rekli so si torej: »Ne trgajmo ga, ampak žrebajmo zanj, čigav bo!« Da se izpolni Pismo, ki pravi: »Razdelili so si moja oblačila in za mojo obleko so žrebali.« Vojaki so torej to storili. 25 Ob Jezusovem križu so stale njegova mati, sestra njegove matere, Marija Kleofajeva, in Marija Magdalena. 26 Ko je Jezus zagledal mater in učenca, ki je stal poleg in ga je ljubil, je rekel materi: » Žena, glej tvoj sin!« 27 Tedaj reče učencu: » Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo učenec vzel k sebi. 28 Potem ko je Jezus vedel, da je že vse izpolnjeno, da bi se izpolnilo Pismo, reče: » Žejen sem.« 29 Tam je bila postavljena posoda, polna kisa. Gobo so napolnili s kisom, jo namočili na izop in mu jo podali k ustom. 30 Ko je Jezus torej vzel kis, je rekel: » Dopolnjeno je.« In sklonil je glavo in izdihnil. 31 Judje so torej, ker je bila to priprava, da trupla ne bi ostala na križu na sobotni dan – kajti ta sobotni dan je bil velik dan – prosili Pilata, da bi jim zlomili noge in jih snesli. 32 Tedaj so prišli vojaki in prvemu in drugemu, ki je bil križan z njim, strli noge. 33 Ko pa so prišli k Jezusu in videli, da je že mrtev, mu niso zlomili nog. 34 Eden od vojakov pa mu je s sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda. 35 In tisti, ki je to videl, je pričeval, in njegovo pričevanje je resnično; in ve, da govori resnico, da bi vi verjeli. 36 To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo pismo: »Kost mu ne bo zlomljena.« 37 In spet drugo pismo pravi: »Gledali bodo tistega, ki so ga prebodli.« 38 Potem je Jožef iz Arimateje, ki je bil Jezusov učenec, a na skrivaj iz strahu pred Judi, prosil Pilata, da bi smel sneti Jezusovo telo. Pilat mu je dovolil. Prišel je torej in vzel Jezusovo telo. 39 Prišel je tudi Nikodem, ki je prej prišel k Jezusu ponoči, in prinesel mešanico mire in aloje, težko približno sto funtov. 40 Vzeli so Jezusovo telo in ga z dišavami povili v laneno perilo, kakor je pri Judih navada pokopavanja. 41 Na mestu, kjer je bil križan, je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še ni bil položen nihče. 42 Jezusa so torej tja položili zaradi judovskega dneva pripravljanja, kajti grob je bil blizu. Janez 20 1 Prvi dan v tednu pride Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in vidi, da je kamen od groba odvaljen. 2 Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima reče: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« 3 Peter je torej šel ven in tisti drugi učenec ter prišla h grobu. 4 Tekla sta torej oba skupaj; drugi učenec pa je prehitel Petra in prišel prvi do groba. 5 Sklonil se je in pogledal noter ter zagledal platnena oblačila, ki so ležala, vendar ni vstopil. 6 Za njim je prišel Simon Peter, šel v grob in zagledal platnena oblačila, 7 In prtiček, ki je bil okoli njegove glave, ni ležal skupaj z lanom, ampak je bil zavit posebej na enem mestu. 8 Tedaj je vstopil tudi drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu, in videl je ter veroval.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

9 Kajti še niso vedeli Pisma, da mora vstati od mrtvih. 10 Učenci so se nato spet odpravili domov. 11 Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila in pogledala v grob, 12 In zagleda dva angela v belem, ki sedita, enega pri glavi in drugega pri nogah, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13 Rekli so ji: »Žena, zakaj jokaš?« Rekla jim je: »Ker so vzeli mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« 14 Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa, ki je stal tam, a ni vedela, da je to Jezus. 15 Jezus ji reče: » Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Ona pa, misleč, da je to vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom vzela.« 16 Jezus ji reče: » Marija.« Obrnila se je in mu rekla: »Rabbuni, kar pomeni: Učitelj.« 17 Jezus ji reče: Ne dotikaj se me, kajti še nisem šel gor k Očetu. Pojdi k mojim bratom in jim povej: Gor grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu in k svojemu Bogu in vašemu Bogu. 18 Marija Magdalena je prišla in povedala učencem, da je videla Gospoda in da ji je to povedal. 19 Zvečer istega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zbrali, zaprta zaradi strahu pred Judi, je prišel Jezus, stopil v sredo in jim rekel: » Mir vam bodi!« 20 In ko je to rekel, jim je pokazal svoje roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so zagledali Gospoda. 21 Jezus jim je spet rekel: » Mir vam bodi! Kakor je mene poslal Oče, tako tudi jaz pošiljam vas.« 22 In ko je to rekel, je dihnil vanje in jim rekel : »Prejmite Svetega Duha!« 23 Komur koli odpustite grehe, jim bodo odpuščeni; in komur koli grehe obdržite, jim bodo obdržani. 24 Tomaž pa, eden dvanajstih, ki se je imenoval Dvojček, ni bil z njimi, ko je prišel Jezus. 25 Drugi učenci so mu torej rekli: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne bom videl na njegovih rokah ran od žebljev in ne bom vtaknil prsta v rane od žebljev in ne bom vtaknil roke v njegovo stran, ne bom verjel.« 26 In po osmih dneh so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Tedaj pride Jezus, ko so bila vrata zaprta, in stopi na sredo ter reče: Mir vam bodi! 27 Tedaj reče Tomažu: » Daj sem svoj prst in poglej moje roke, daj svojo roko in jo deni v mojo stran; in ne bodi neveren, ampak veren.« 28 Tomaž pa mu je odgovoril: »Moj Gospod in moj Bog.« 29 Jezus mu reče: Tomaž, ker si me videl, si verjel. Blagor tistim, ki niso videli in so verjeli. 30 Jezus je storil vpričo svojih učencev še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi: 31 To pa je napisano, da bi verovali, da je Jezus Kristus, Božji Sin, in da bi verujoč imeli življenje v njegovem imenu. Janez 21 1 Po tem se je Jezus spet prikazal učencem ob Tiberijskem jezeru; in tako se je razodel. 2 Bili so skupaj Simon Peter in Tomaž, ki se je imenoval Didim, in Natanael iz Kane Galilejske, in Zebedejeva sinova ter dva druga izmed njegovih učencev. 3 Simon Peter jim reče: »Grem lovit ribe.« Rečejo mu: »Tudi mi gremo s teboj.« Šli so naprej in takoj vstopili v čoln, a tisto noč niso ničesar ujeli. 4 Ko pa se je že zdanilo, je Jezus stal na bregu; učenci pa niso vedeli, da je to Jezus. 5 Jezus jim je rekel: » Otroci, imate kaj hrane?« Odgovorili so mu: »Ne.« 6 In jim je rekel: » Vrzite mrežo na desno stran ladje in boste našli.« Vrgli so torej mrežo, a je zaradi množice rib niso mogli več izvleči. 7 Tedaj reče učenec, ki ga je Jezus ljubil, Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal ribiško suknjo, ker je bil nag, in se vrgel v morje. 8 Drugi učenci pa so prišli v majhnem čolnu (kajti niso bili daleč od obale, ampak kakih dvesto komolcev) in vlekli mrežo z ribami. 9 Takoj ko so prišli na kopno, so zagledali ogenj, na njem ribe in kruh.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

10 Jezus jim reče: » Prinesite nekaj rib, ki ste jih zdaj ujeli.« 11 Simon Peter je šel gor in potegnil na obalo mrežo, polno velikih rib, sto triinpetdeset. In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. 12 Jezus jim reče: » Pridite in večerjajte!« Nobeden od učencev si ga ni upal vprašati: »Kdo si?«, saj so vedeli, da je to Gospod. 13 Jezus je tedaj pristopil, vzel kruh in jim ga dal, prav tako pa tudi ribe. 14 To je že tretjič, da se je Jezus pokazal svojim učencem, potem ko je vstal od mrtvih. 15 Ko so torej pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: » Simon, Jonov sin, ali me ljubiš bolj kakor ti?« Rekel mu je: »Da, Gospod, veš, da te ljubim.« Rekel mu je: » Pasi moja jagnjeta.« 16 Reče mu spet, drugič: » Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?« Reče mu: »Da, Gospod, veš, da te ljubim.« Reče mu: » Pasi moje ovce.« 17 Reče mu tretjič: » Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?« Peter se razžalosti, ker mu tretjič reče: »Ali me ljubiš?« In reče mu: »Gospod, ti veš vse, ti veš, da te ljubim.« Jezus mu reče: » Pasi moje ovce.« 18 Resnično, resnično ti povem: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš iztegnil roke in drug te bo opasal in te peljal, kamor nočeš. 19 To je rekel, da bi nakazal, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je rekel: » Hodi za menoj!« 20 Peter se je obrnil in zagledal učenca, ki ga je Jezus ljubil, da gre za njim. Ta se je pri večerji naslonil na njegove prsi in rekel: »Gospod, kdo te izda?« 21 Peter ga je videl in rekel Jezusu: »Gospod, in kaj naj ta stori?« 22 Jezus mu reče: » Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj te briga? Pojdi za menoj!« 23 Med brati se je razširila beseda, da ta učenec ne bo umrl. Jezus pa mu ni rekel: Ne bo umrl, ampak: Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj te briga? 24 To je učenec, ki pričuje o teh stvareh in jih je napisal; in vemo, da je njegovo pričevanje resnično. 25 In še veliko drugih stvari je storil Jezus, ki, če bi jih bilo treba vse posebej zapisati, mislim, da niti svet sam ne bi mogel sprejeti vseh knjig, ki bi jih bilo treba napisati. Amen.

Apostolska dela Apostolska dela 1

1 Prejšnjo razpravo sem napisal, o Teofil, o vsem, kar je Jezus začel delati in učiti, 2 Do dneva, ko je bil vzet v nebo, potem ko je po Svetem Duhu dal zapovedi apostolom, ki jih je izbral: 3 Katerim se je tudi po svojem trpljenju pokazal živega z mnogimi nezmotljivimi dokazi, ko se jim je prikazoval štirideset dni in govoril o stvareh, ki so se nanašale na Božje kraljestvo, 4 In ko se je zbral z njimi, jim je zapovedal, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo na Očetovo obljubo, o kateri ste, pravi, slišali od mene. 5 Janez je namreč krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom ne dolgo čez. 6 Ko so se torej zbrali, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času Izraelu spet vzpostavil kraljestvo?« 7 In jim je rekel: » Ni vaša stvar, da bi vedeli čase ali vzporedne ure, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.« 8 Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do skrajnega konca zemlje. 9 Ko je to izrekel, se je pred njihovimi pogledi dvignil in oblak ga je sprejel izpred njihovih oči. 10 Ko so uprli pogled v nebo, ko je šel gor, sta stala poleg njiju dva moža v belih oblačilih; 11 Ki so tudi rekli: »Možje Galilejski, kaj stojite in strmite v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«

Nikodemov evangelij Poglavje 1 1 Ana, Kajfa, Suma, Datam, Gamaliel, Juda, Levi, Neftalim, Aleksander, Kir in drugi Judje so prišli k Pilatu zaradi Jezusa in ga obtožili mnogih hudih prestopkov. 20

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

2 In rekel je: »Prepričani smo, da je Jezus sin tesarja Jožefa, rojen iz Marije, in da se razglaša za Božjega Sina in kralja; in ne samo to, ampak poskuša razveljaviti soboto in postave naših očetov.« 3 Pilat je odgovoril: »Kaj pa razglaša in kaj skuša razveljaviti?« 4 Judje so mu rekli: »Imamo postavo, ki prepoveduje ozdravljanje na sobotni dan; on pa tisti dan z hudobnimi metodami ozdravlja hrome in gluhe, hrome, slepe in gobave ter obsedene z demoni.« 5 Pilat je odgovoril: »Kako more to storiti s hudobnimi metodami?« Odgovorili so: »Čarodej je in izganja hudiče s poglavarjem hudičev; zato mu je vse podrejeno.« 6 Pilat je rekel: »Izganjanje hudičev ni delo nečistega duha, ampak izhaja iz Božje moči.« 7 Judje so odgovorili Pilatu: »Prosimo vašo veličanstvo, da ga pokličete pred svoje sodišče in ga sami zaslišite.« 8 Pilat je poklical sla in mu rekel: »Kako bodo Kristusa pripeljali sem?« 9 Tedaj je sel šel ven, spoznal Kristusa, se mu poklonil in razgrnil plašč, ki ga je imel v roki, po tleh ter rekel: »Gospod, hodi po tem in pojdi noter, kajti upravitelj te kliče.« 10 Ko so Judje zvedeli, kaj je storil poslanec, so se obrnili proti Pilatu in rekli: »Zakaj mu nisi dal klic po cerkvenem služabniku in ne po poslancu?« Ko ga je poslanec zagledal, se mu je poklonil, razgrnil plašč, ki ga je imel v roki, na tla in mu rekel: »Gospod, upravitelj te kliče.« 11 Pilat je poklical poslanca in rekel: »Zakaj si to storil?« 12 Glasnik je odgovoril: »Ko si me poslal iz Jeruzalema k Aleksandru, sem videl Jezusa, ki je sedel v majhni postavi na oslici, in hebrejski otroci so vzklikali: »Hozana«, držeč v rokah drevesne veje.« 13 Drugi pa so pogrnili svoja oblačila na pot in rekli: »Reši nas, ki si v nebesih; blagoslovljen bodi, ki prihaja v imenu Gospodovem!« 14 Judje so zavpili proti poslancu in rekli: »Hebrejci so vzklikali v hebrejščini, kako pa bi ti, ki si Grk, mogel razumeti hebrejščino?« 15 Glasnik jim je odgovoril: »Vprašal sem enega od Judov: Kaj je to, kar otroci vpijejo v hebrejščini?« 16 In mi je razložil, rekoč: Vzklikajo Hosana, kar se prevaja kot: O, Gospod, reši me; ali: O, Gospod, reši. 17 Pilat jim je tedaj rekel: »Zakaj sami s svojim molkom pričate o besedah, ki so jih govorili otroci? V čem je storil angel pregrešek?« In molčali so. 18 Tedaj je guverner rekel poslancu: »Pojdi ven in se na vse pretege potrudi, da ga pripelješ noter.« 19 Glasnik pa je šel ven in storil kakor prej ter rekel: »Gospod, pridi noter, kajti upravitelj te kliče.« 20 Ko je Jezus vstopal z zastavami, ki so nosile prapore, so se vrhovi teh ljudi priklonili in častili Jezusa. 21 Judje so nato še bolj vneto vzkliknili proti zastavam. 22 Pilat pa je rekel Judom: »Vem, da vam ni všeč, da so se vrhovi praporov sami od sebe priklonili in častili Jezusa; zakaj pa vzklikate proti praporom, kakor da bi se oni priklonili in častili?« 23 Odgovorili so Pilatu: »Videli smo, kako so se praporščaki priklanjali in častili Jezusa.« 24 Tedaj je guverner poklical praporščake in jim rekel: »Zakaj ste to storili?« 25 Zastavniki so rekli Pilatu: »Vsi smo pogani in častimo bogove v templjih; kako naj bi sploh kaj mislili o čaščenju njega? V rokah smo držali le prapore, oni pa so se priklanjali in ga častili.« 26 Pilat je nato rekel poglavarjem sinagoge: »Izberite si močne može in naj držijo prapore, pa bomo videli, ali se bodo sami od sebe upognili.« 27 Judovski starešine so torej poiskali dvanajst najmočnejših in najsposobnejših starcev ter jih postavili pod prapor in so stali pred upraviteljem. 28 Pilat je nato rekel poslancu: »Peljite Jezusa ven in ga nekako pripeljite nazaj noter!« Jezus in poslanec sta odšla iz dvorane. 29 Pilat pa je poklical praporščake, ki so prej nosili prapore, in jim prisegel, da jim bo odsekal glave, če jih ne bodo tako nosili, ko je Jezus prej vstopil. 30 Tedaj je upravitelj ukazal Jezusu, naj spet pride noter.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

31 In sel je storil, kakor je storil prej, in zelo prosil Jezusa, naj obleče njegov plašč in hodi po njem. In res je stopil po njem in vstopil. 32 Ko je Jezus vstopil, so se prapori kakor prej priklonili in ga častili. Poglavje 2 1 Ko je Pilat to videl, se je prestrašil in je hotel vstati s svojega sedeža. 2 Medtem ko je nameraval vstati, mu je poslala žena, ki je stala od daleč, in mu sporočila: »Ne imej nič s tem pravičnikom, kajti to noč sem v prikazni veliko pretrpela zanj.« 3 Ko so Judje to slišali, so rekli Pilatu: »Ali ti nismo rekli, da je čarovnik? Glej, tvoji ženi je sanjal.« 4 Pilat je tedaj poklical Jezusa in mu rekel: »Slišal si, kaj pričajo zoper tebe, in nič ne odgovoriš?« 5 Jezus je odgovoril: »Če ne bi mogli govoriti, ne bi mogli govoriti. Ker pa vsakdo zna svoj jezik, da govori dobro in hudo, naj pazi nanj.« 6 Judovski starešine pa so odgovorili Jezusu: »Na kaj naj gledamo?« 7 Najprej vemo o tebi, da si se rodil iz nečistovanja; drugič, da so zaradi tvojega rojstva v Betlehemu pobili dojenčke; tretjič, da sta tvoj oče in mati Marija zbežala v Egipt, ker nista mogla zaupati svojemu ljudstvu. 8 Nekateri Judje, ki so stali zraven, so govorili bolj prijazno: »Ne moremo reči, da se je rodil iz nečistosti; vemo pa, da je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, zato se ni rodil iz nečistosti.« 9 Pilat je tedaj rekel Judom, ki so trdili, da se je rodil iz nečistovanja: »Ta tvoja pripoved ni resnična, saj je bila zaroka, kakor pričajo tisti, ki so iz tvojega rodu.« 10 Ana in Kajfa sta rekla Pilatu: »Pozornost je treba najeti vso to množico ljudi, ki vpijejo, da se je rodil iz nečistosti in da je čarovnik. Tisti pa, ki zanikajo, da se je rodil iz nečistosti, so njegovi spreobrnjenci in učenci.« 11 Pilat je odgovoril Ani in Kajfi: »Kdo so prozeliti?« Odgovorila sta: »To so otroci poganov, ki niso postali Judje, ampak so njegovi sledilci.« 12 Eleazer, Asterij, Antonij, Jakob, Karas, Samuel, Izak, Pinejes, Krisp, Agripa, Ana in Juda so odgovorili: »Nismo prozeliti, ampak judovski otroci, in govorimo resnico, in bili smo zraven, ko se je Marija zaročila.« 13 Pilat se je obrnil k dvanajsterim možem, ki so to govorili, in jim rekel: »Zaklinjem vas pri cesarjevem življenju, da boste zvesto povedali, ali se je rodil iz nečistovanja, in da bo to, kar ste povedali, resnica.« 14 Pilatu so odgovorili: »Imamo postavo, po kateri nam je prepovedano prisegati, ker je to greh. Naj prisežejo pri cesarjevem življenju, da ni tako, kot smo rekli, in zadovoljni bomo, če bomo usmrčeni.« 15 Ana in Kajfa sta Pilatu rekla: »Tisti dvanajst mož ne bo verjelo, da ga poznamo kot nizkotnega rodu in čarovnika, čeprav se izdaja za Božjega sina in kralja. Mi pa smo tako daleč od tega, da bi verjeli, da nas je strah slišati.« 16 Pilat je tedaj ukazal vsem, naj gredo ven, razen dvanajstim možem, ki so trdili, da se ni rodil iz nečistovanja, Jezusu pa, naj se umakne na daljavo, in jim rekel: »Zakaj hočejo Judje umoriti Jezusa?« 17 Odgovorili so mu: »Jezni so, ker je v soboto ozdravljal.« Pilat je rekel: »Ga bodo morda umorili zaradi dobrega dela?« Rekli so mu: »Da, gospod.« Poglavje 3 1 Pilat se je razjezil in odšel iz dvorane ter rekel Judom: »Za pričo kličem ves svet, da na tem človeku ne najdem nobene krivde.« 2 Judje so odgovorili Pilatu: »Ko ne bi bil hudobnež, ga ne bi pripeljali predte.« 3 Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga preizkusite po svoji postavi.« 4 Judje so tedaj rekli: »Nam ni dovoljeno nikogar usmrtiti.« 5 Pilat je rekel Judom: »Zapoved »Ne ubijaj« je vaša, ne pa moja.« 6 In spet je šel v dvorano, poklical Jezusa na samega in mu rekel: »Si ti judovski kralj?«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

7 Jezus pa je odgovoril in rekel Pilatu: »Ali to praviš sam od sebe, ali so ti to o meni povedali Judje?« 8 Pilat je odgovoril Jezusu in rekel: »Sem mar jaz Jud? Ves narod in judovski poglavarji so te mi izročili. Kaj si storil?« 9 Jezus je odgovoril in rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali in jaz ne bi bil izročen Judom. Sedaj pa moje kraljestvo ni od tod.« 10 Pilat je rekel: »Si torej kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Za to sem se rodil in za to sem prišel na svet; in za to sem prišel, da bi pričal za resnico. In vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.« 11 Pilat mu reče: Kaj je resnica? 12 Jezus je rekel: Resnica je iz nebes. 13 Pilat je rekel: »Zato resnica ni na zemlji.« 14 Jezus je rekel Pilatu: »Verjemi, da je resnica na zemlji med tistimi, ki, kadar imajo moč presoje, se vodijo po resnici in imajo pravilno presojo.« Poglavje 4 1 Pilat je Jezusa pustil v dvorani, šel ven k Judom in rekel: »Na Jezusu ne najdem nobene krivde.« 2 Judje mu rečejo: On pa je rekel: Božji tempelj lahko podrem in ga v treh dneh spet zgradim. 3 Pilat jim reče: Kakšen tempelj je ta, o katerem govori? 4 Judje mu reko: »Kar je Salomon gradil šestinštirideset let, je rekel, da bo podrl in v treh dneh zgradil.« 5 Pilat jim je spet rekel: »Jaz sem nedolžen glede krvi tega človeka; poglejte sami.« 6 Judje mu rečejo: »Njegova kri na nas in na naše otroke.« Pilat je nato na skrivaj poklical starešine in pismouke, duhovnike in levite ter jim rekel: »Ne delajte tako! Ničesar, kar bi si zaslužil smrt, nisem našel v vaši obtožbi glede ozdravljanja bolnikov in kršitve sobote.« 7 Duhovniki in leviti so odgovorili Pilatu: »Pri cesarjevem življenju! Če kdo preklinja, je vreden smrti. Ta pa je preklinjal Gospoda.« 8 Tedaj je upravitelj spet ukazal Judom, naj odidejo iz dvorane, in poklical Jezusa ter mu rekel: Kaj naj storim s teboj? 9 Jezus mu je odgovoril: »Stori, kakor je pisano.« 10 Pilat mu je rekel: »Kako je to napisano?« 11 Jezus mu reče: Mojzes in preroki so prerokovali o mojem trpljenju in vstajenju. 12 Ko so to slišali Judje, so se razjezili in rekli Pilatu: »Zakaj hočeš še poslušati preklinjanje tega človeka?« 13 Pilat jim reče: Če se vam te besede zdijo bogokletje, ga vzemite, pripeljite ga na svoje sodišče in ga sodite po svoji postavi. 14 Judje odgovorijo Pilatu: »Naša postava pravi, da bo dolžan prejeti devetintrideset udarcev, če pa bo na tak način preklinjal Gospoda, ga bodo kamenjali.« 15 Pilat jim reče: Če je bila ta njegova beseda bogokletje, ga sodite po svoji postavi. 16 Judje so rekli Pilatu: »Naša postava nam zapoveduje, da nikogar ne usmrtimo. Želimo, da ga križajo, ker si zasluži smrt na križu.« 17 Pilat jim reče: »Ni primerno, da bi ga križali, ampak naj ga samo prebičajo in odpeljejo stran.« 18 Ko pa je upravitelj pogledal navzoče ljudstvo in Jude, je videl veliko Judov v solzah in rekel judovskim vélikim duhovnikom: »Vse ljudstvo si ne želi njegove smrti.« 19 Judovski starešine so odgovorili Pilatu: »Mi in vse ljudstvo smo prišli sem prav zato, da bi umrl.« 20 Pilat jim reče: Zakaj naj umre? 21 Rekli so mu: »Ker se razglaša za Božjega Sina in kralja.«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

Poglavje 5 1 Nikodem, neki Jud, pa je stopil pred upravitelja in rekel: »Prosim te, pravični sodnik, da mi dovoliš spregovoriti nekaj besed.« 2 Pilat mu je rekel: »Govori naprej.« 3 Nikodem je rekel: »Govoril sem judovskim starešinam, pismoukom, duhovnikom, levitom in vsej judovski množici v njihovem zboru: Kaj hočete storiti s tem človekom?« 4 To je mož, ki je storil veliko koristnih in slavnih čudežev, kakršnih še noben človek na zemlji ni storil in jih tudi ne bo storil. Naj gre in mu ne delajte nič hudega; če prihaja od Boga, se bodo njegovi čudeži (njegova čudežna ozdravljenja) nadaljevali; če pa prihajajo od ljudi, bodo zaman. 5 Tako je Mojzes, ko ga je Bog poslal v Egipt, storil čudeže, ki mu jih je Bog zapovedal, pred faraonom, egiptovskim kraljem; in čeprav sta čarovnika tiste dežele, Janes in Jambres, s svojo magijo storila iste čudeže, kot jih je storil Mojzes, nista mogla storiti vsega, kar je storil on; 6 Čudeži, ki so jih storili čarovniki, niso bili od Boga, kakor veste, pismouki in farizeji; ampak tisti, ki so jih storili, so poginili, in vsi, ki so jim verjeli. 7 In zdaj izpustite tega človeka, kajti prav čudeži, zaradi katerih ga obtožujete, so od Boga in ni vreden smrti. 8 Judje so tedaj rekli Nikodemu: »Si postal njegov učenec in govoriš v njegovo prid?« 9 Nikodem jim je rekel: »Mar je tudi upravitelj postal njegov učenec in mu govori? Ali ga ni cesar postavil na to mesto?« 10 Ko so Judje to slišali, so se tresli in škripali z zobmi proti Nikodemu ter mu rekli: »Sprejmi njegov nauk kot resnico in imej usodo s Kristusom!« 11 Nikodem je odgovoril: »Amen, njegov nauk bom sprejel in svojo usodo bom sprejel z njim, kakor ste rekli.« 12 Tedaj je vstal neki drug Jud in prosil upravitelja, naj mu dovoli nekaj besed. 13 In guverner je rekel: »Govori, kar se ti zdi.« 14 In rekel je: »Osemintrideset let sem ležal ob ovčjem kopelju v Jeruzalemu, trpel zaradi hude bolezni in čakal na ozdravitev, ki jo bo povzročil prihod angela, ki je ob določenem času vznemiril vodo; in kdor je prvi stopil vanjo po vznemirjenju vode, je bil ozdravljen, kakršne koli bolezni je imel.« 15 Ko me je Jezus videl, kako tam omrtvičujem, mi je rekel: »Hočeš ozdraveti?« Odgovoril sem: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me, ko se voda razburka, spravil v kopel.« 16 In mi je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« In takoj sem ozdravel, vzel svojo posteljo in hodil. 17 Judje so tedaj rekli Pilatu: »Gospod poglavar, vprašaj ga, kateri dan je bil ozdravljen svoje bolezni.« 18 Bolni je odgovoril: »Bilo je v soboto.« 19 Judje so rekli Pilatu: »Ali nismo rekli, da je ozdravljal tudi v soboto in izganjal hudiče s poglavarjem hudičev?« 20 Tedaj je prišel ven neki drug Jud in rekel: »Slep sem bil, slišal sem glasove, a nisem videl nikogar. Ko je Jezus šel mimo, sem slišal množico, ki je šla mimo, in sem vprašal, kaj je tam?« 21 Povedali so mi, da gre Jezus mimo. Tedaj sem zavpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Ustavil se je, ukazal, naj me pripeljejo k njemu in mi rekel: »Kaj hočeš?« 22 Rekel sem: Gospod, da bi spregledal. 23 Rekel mi je: »Spreglej!« In takoj sem spregledal in mu sledil vesel in se zahvaljeval. 24 Pristopil je tudi drug Jud in rekel: »Bil sem gobav in ozdravil me je samo z besedo, rekoč: Hočem, bodi čist.« In takoj sem bil očiščen gobavosti. 25 In drug Jud je pristopil in rekel: »Bil sem pokvarjen, in on me je s svojo besedo popravil.« 26 In neka žena, po imenu Veronika, je rekla: »Dvanajst let sem imela krvavitev. Dotaknila sem se roba njegovih oblačil in takoj mi je krvavitev prenehala.« 27 Judje so tedaj rekli: »Imamo zakon, da ženska ne sme biti priča.«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

28 In po drugih stvareh je drug Jud rekel: »Videl sem Jezusa, povabljenega na svatbo s svojimi učenci, in v Kani Galilejski je zmanjkalo vina.« 29 Ko je bilo vino spito, je ukazal služabnikom, naj napolnijo šest vrčev, ki so bili tam, z vodo. Napolnili so jih do roba. Blagoslovil jih je in vodo spremenil v vino. Vsi ljudje so pili, presenečeni nad tem čudežem. 30 In drug Jud je stopil ven in rekel: »Videl sem Jezusa učiti v sinagogi v Kafarnaumu. V sinagogi je bil tudi mož, ki je imel hudiča. Zavpil je: »Pusti me! Kaj imamo s teboj, Jezus iz Nazareta? Prišel si, da nas pogubiš? Vem, da si ti Sveti Božji.« 31 Jezus pa ga je oštel in rekel: »Umolkni, nečisti duh, in pojdi iz človeka!« In takoj je šel iz njega in mu ni storil ničesar. 32 Neki farizej je rekel tudi naslednje: »Videl sem, da je k Jezusu prišla velika množica iz Galileje, Judeje, obale in mnogih dežel okoli Jordana. K njemu je prišlo veliko bolnikov in vse jih je ozdravil.« 33 In slišal sem nečiste duhove, ki so vpili in govorili: »Ti si Božji Sin.« Jezus pa jim je strogo prepovedal, naj ga ne razodevajo. 34 Potem je drug mož, ki mu je bilo ime Centurij, rekel: »Videl sem Jezusa v Kafarnaumu in sem ga prosil: ‚Gospod, moj služabnik leži doma hrom.‘« 35 Jezus mi je rekel: »Prišel bom in ga ozdravil.« 36 Jaz pa sem rekel: Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 37 Jezus mi je rekel: »Pojdi in kakor si veroval, se ti zgodi.« In moj služabnik je bil od tiste ure ozdravljen. 38 Neki plemič je rekel: »V Kafarnaumu sem imel sina, ki je umiral. Ko sem slišal, da je Jezus prišel v Galilejo, sem šel tja in ga prosil, da bi prišel v mojo hišo in ozdravil mojega sina, ker je bil na smrtni meji.« 39 Rekel mi je: »Pojdi, tvoj sin živi.« 40 In moj sin je bil od tiste ure ozdravljen. 41 Poleg teh so tudi mnogi drugi Judje, moški in ženske, vpili in govorili: »Resnično je Božji Sin, ki ozdravlja vse bolezni samo s svojo besedo in kateremu so hudiči popolnoma podrejeni.« 42 Nekateri izmed njih so nadalje rekli: »Ta moč ne more izvirati od nikogar drugega kot od Boga.« 43 Pilat je rekel Judom: »Zakaj se hudiči ne pokoravajo vašim učiteljem?« 44 Nekateri izmed njih so rekli: »Moč podjarmljanja hudičev ne more priti drugače kot od Boga.« 45 Drugi pa so Pilatu govorili, da je obudil Lazarja od mrtvih, potem ko je bil že štiri dni v grobu. 46 Ko je to slišal upravitelj, je trepetajoč rekel množici Judov: »Kaj vam koristi, če prelivate nedolžno kri?« Poglavje 6 1 Pilat je poklical Nikodema in petnajst mož, ki so trdili, da se Jezus ni rodil iz nečistovanja, in jim rekel: »Kaj naj storim, ko bo med ljudstvom skoraj nastal nemir?« 2 Rekli so mu: »Ne vemo; naj to preverijo tisti, ki povzročajo nemir.« 3 Pilat je tedaj spet poklical množico in jim rekel: »Veste, da imate navado, da vam za praznik pashe izpustim enega jetnika;« 4 Imam znanega jetnika, morilca, ki se imenuje Baraba, in Jezusa, ki se imenuje Kristus, v katerih ne najdem ničesar, kar bi si zaslužilo smrt; katerega od njiju torej želite, da vam izpustim? 5 Vsi zavpijejo in rečejo: Izpusti nam Baraba! 6 Pilat jim reče: Kaj naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus? 7 Vsi odgovorijo: »Naj bo križan.« 8 Spet so zavpili in rekli Pilatu: »Če tega človeka izpustiš, nisi cesarjev prijatelj? Saj je izjavil, da je Božji Sin in kralj. Ali mar nagibate k temu, da bi bil on kralj in ne cesar?«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

9 Pilat pa se je razjezil in jim rekel: »Vaš narod je vedno uporniški, vi pa ste vedno proti tistim, ki so vam bili v pomoč?« 10 Judje so odgovorili: »Kdo so ti, ki so nam bili v pomoč?« 11 Pilat jim je odgovoril: »Vaš Bog, ki vas je rešil iz težkega suženjstva Egipčanov in vas prepeljal čez Rdeče morje, kakor bi bilo po suhem, in vas hranil v puščavi z mano in prepeličjim mesom, in vam iz skale izvlekel vodo ter vam dal postavo iz neba, 12 Vsepovsod ste ga izzivali in si želeli ulito tele, ga molili in mu darovali ter govorili: »To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele.« 13 Zaradi tega je vaš Bog hotel, da vas pokonča; toda Mojzes je posredoval za vas in vaš Bog ga je uslišal in vam odpustil krivdo. 14 Potem ste se razjezili in ste hoteli ubiti svoja preroka, Mojzesa in Arona, ko sta zbežala v shodni šotor, in vedno ste godrnjali proti Bogu in njegovim prerokom. 15 Vstal je s sodnega stola in hotel iti ven; toda vsi Judje so zavpili: »Cesarja priznavamo za kralja, ne pa Jezusa.« 16 Ta pa se je, takoj ko se je rodil, modreci približal in mu daroval darila. Ko je Herod to slišal, se je zelo vznemiril in ga hotel ubiti. 17 Ko je njegov oče to izvedel, je z njim in njegovo materjo Marijo pobegnil v Egipt. Herod pa je, ko je slišal, da se je rodil, hotel, da bi ga umoril, zato je poslal in pobil vse otroke v Betlehemu in po vsej okolici, stare dve leti in manj. 18 Ko je Pilat slišal to pripoved, se je prestrašil in utišal ljudstvo, ki je zakričalo, ter rekel Jezusu: »Si torej kralj?« 19 Vsi Judje so odgovorili Pilatu: »To je tisti, ki ga je Herod hotel umoriti.« 20 Pilat je tedaj vzel vodo, si umil roke pred ljudstvom in rekel: »Nedolžen sem krvi tega pravičnika; prepričite se sami.« 21 Judje so odgovorili in rekli: »Njegova kri na nas in na naše otroke!« 22 Pilat je tedaj ukazal, naj Jezusa pripeljejo prednj, in mu rekel naslednje besede: 23 Tvoj lastni narod te je obtožil, da se delaš za kralja; zato te jaz, Pilat, obsojam na bičanje po zakonih prejšnjih upraviteljev; najprej te zvežejo, nato pa obesijo na križ na tistem mestu, kjer si zdaj jetnik; in s teboj sta tudi dva zločinca, ki jima je ime Dima in Gestas. Poglavje 7 1 Jezus je nato odšel iz dvorane in z njim tudi razbojnika. 2 Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Golgota, so mu slekli oblačila, ga opasali s platnom, mu na glavo dali trnovo krono in mu v roko dali trst. 3 Enako so storili tudi z dvema razbojnikoma, ki sta bila križana z njim, z Dimom na njegovi desnici in Gestom na levici. 4 Jezus pa je rekel: »Oče moj, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« 5 Razdelili so si njegova oblačila in za njegovo obleko so vrgli žreb. 6 Medtem je ljudstvo stalo zraven, veliki duhovniki in judovski starešine pa so se mu posmehovali in govorili: »Druge je rešil, naj zdaj reši sebe, če more. Če je Božji sin, naj zdaj stopi s križa.« 7 Tudi vojaki so se mu posmehovali in so mu ponudili kis in žolč ter mu rekli: »Če si judovski kralj, se izroči sam.« 8 Tedaj je neki vojak Longin vzel sulico in mu prebodel stran; in takoj je pritekla kri in voda. 9 Pilat pa je na križ napisal naslov s hebrejskimi, latinskimi in grškimi črkami: »Ta je judovski kralj.« 10 Eden od dveh razbojnikov, ki sta bila križana z Jezusom, ki mu je bilo ime Gestas, pa je rekel Jezusu: »Če si ti Kristus, reši sebe in nas.« 11 Razbojnik pa, ki je bil križan na njegovi desnici, po imenu Dima, ga je oštel in rekel: »Ali se ne bojiš Boga, ki si obsojen na to kazen? Mi sicer upravičeno in pravično prejemamo krivdo za svoja dejanja, toda ta Jezus, kaj hudega je storil?«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

12 Po tem vzdihovanju je rekel Jezusu: »Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« 13 Jezus mu je odgovoril: »Resnično ti povem, da boš danes z menoj v raju.« Poglavje 8 1 Bilo je okoli šeste ure in tema je bila po vsej zemlji do devete ure. 2 Ko je sonce zašlo, se je tempeljska zavesa raztrgala od vrha do dna; tudi skale so se razpokale in grobovi so se odprli in mnoga telesa svetnikov, ki so spali, so vstala. 3 Okoli devete ure pa je Jezus zavpil z močnim glasom: »Hely, hely, lama zabacthani?« Kar pomeni: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 4 In po tem je Jezus rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.« In ko je to rekel, je izdihnil. 5 Ko pa je stotnik videl, da je Jezus, tako zavpijoč, izdihnil, je slavil Boga in rekel: »Resnično, ta človek je bil pravičen.« 6 Vse ljudstvo, ki je stalo tam, se je ob tem prizoru zelo vznemirilo in premišljevalo o tem, kar se je zgodilo, se je tolklo v prsi in se nato vrnilo v mesto Jeruzalem. 7 Stotnik je šel k upravitelju in mu povedal vse, kar se je zgodilo; 8 Ko je vse to slišal, se je zelo razžalostil; 9 In sklical je Jude in jim rekel: »Ste videli čudež sončnega mrka in vse drugo, kar se je zgodilo, ko je Jezus umiral?« 10 Ko so Judje to slišali, so odgovorili upravitelju: »Sončni mrk se je zgodil po običaju.« 11 Vsi, ki so poznali Kristusa, pa so stali od daleč, prav tako ženske, ki so Jezusu sledile iz Galileje, in opazovale vse to. 12 In glej, neki mož iz Arimateje, po imenu Jožef, ki je bil tudi Jezusov učenec, a ne javno, ker se je bal Judov, je prišel k upravitelju in ga prosil, naj mu dovoli sneti Jezusovo telo s križa. 13 In guverner mu je dovolil. 14 Prišel je Nikodem in prinesel s seboj mešanico mire in aloje, težko približno sto funtov. Jezusa so s solzami sneli s križa in ga povili s platnenimi povoji z dišavami, kakor je pri Judih običaj pokopavanja. 15 In položili so ga v nov grob, ki ga je bil zgradil Jožef in ga dal izklesati v skalo, v katero še nihče ni bil položen; in privalili so velik kamen k vhodu v grob. Poglavje 9 1 Ko so krivični Judje slišali, da je Jožef izprosil in pokopal Jezusovo telo, so poiskali Nikodema in tistih petnajst mož, ki so pred upraviteljem pričali, da se Jezus ni rodil iz nečistovanja, in druge dobre ljudi, ki so mu izkazali kaj dobrega. 2 Ko pa so se vsi zaradi strahu pred Judi skrili, se jim je prikazal samo Nikodem in rekel: »Kako morejo takšni ljudje vstopiti v sinagogo?« 3 Judje so mu odgovorili: »Kako si pa drzneš vstopiti v sinagogo, ko si bil Kristusov zaveznik? Naj bo tvoj delež z njim na onostranstvu.« 4 Nikodem je odgovoril: »Amen, naj se zgodi, da bom imel z njim usodo v njegovem kraljestvu.« 5 Podobno je tudi Jožef, ko je prišel k Judom, rekel: Zakaj se jezite name, ker hočem telo Jezusa Pilatovega? Glejte, položil sem ga v grob, ga zavil v čisto platno in položil kamen na vrata groba. 6 Jaz sem z njim ravnal prav, vi pa ste krivično zasramovali tega pravičnika, ko ste ga križali, mu dali piti kis, ga kronali s trnjem, mu raztrgali telo z biči in se molili za krivdo njegove krvi. 7 Ko so to slišali, so se Judje vznemirili in prestrašili; zato so zgrabili Jožefa in ukazali, naj ga pred soboto dajo v pripor in ga tam zadržijo do konca sobote. 8 In rekli so mu: Priznaj, kajti v tem času ti ni dovoljeno storiti ničesar hudega, dokler ne pride prvi dan v tednu. Vemo pa, da ne boš vreden pokopa, ampak tvoje meso bomo dali pticam neba in zverem zemlje.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

9 Jožef je odgovoril: »Ta govor je podoben govoru ošabnega Goljata, ki je sramotil živega Boga, ko je govoril proti Davidu. Vi pismouki in učitelji pa veste, da Bog pravi po preroku: Maščevanje je moje in povrnil vam bom z enakim zlom, s katerim ste mi grozili.« 10 Bog, ki si ga obesil na križ, me more rešiti iz tvojih rok. Vsa tvoja hudobija se bo vrnila nate. 11 Kajti upravitelj si je umil roke in rekel: »Čist sem krvi tega pravičnika.« Vi pa ste odgovorili in zavpili: »Njegova kri na nas in na naše otroke!« Kakor ste rekli, naj vas vekomaj pogubijo. 12 Judovski starešine so se, ko so slišali te besede, zelo razjezili. Zgrabili so Jožefa in ga odpeljali v sobo brez okna, zaprli vrata in zapečatili ključavnico. 13 Ana in Kajfa sta postavila stražo in se posvetovala z duhovniki in leviti, da se bodo vsi zbrali po soboti, in sta se dogovorila, s kakšno smrtjo naj Jožefa usmrtita. 14 Ko sta to storila, sta poglavarja, Ana in Kajfa, ukazala pripeljati Jožefa. Poglavje 10 1 Ko je ves zbor to slišal, so se čudili in se čudili, ker so na ključavnici sobe našli isti pečat, Jožefa pa niso mogli najti. 2 Ana in Kajfa sta šla ven. Medtem ko so se vsi čudili, da je Jožef odšel, je eden od vojakov, ki so stražili Jezusov grob, spregovoril v zboru. 3 Medtem ko so stražili Jezusov grob, je nastal potres; in videli smo Božjega angela, ki je odvalil kamen z groba in sedel nanj; 4 Njegov obraz je bil kakor blisk in njegova obleka kakor sneg; in od strahu smo postali kakor mrtvi. 5 In slišali smo angela, ki je rekel ženam pri Jezusovem grobu: Ne bojte se! Vem, da iščete Jezusa, ki je bil križan; vstal je, kakor je napovedal. 6 Pridite in poglejte kraj, kamor je bil položen, in pojdite takoj in povejte njegovim učencem, da je vstal od mrtvih in da bo šel pred vami v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je povedal. 7 Judje so tedaj sklicali vse vojake, ki so stražili Jezusov grob, in jim rekli: »Kdo so tiste ženske, s katerimi je govoril angel? Zakaj jih niste prijeli?« 8 Vojaki so odgovorili in rekli: »Ne vemo, kdo so bile te ženske; poleg tega smo od strahu postali kakor mrtvi, in kako bi jih mogli zgrabiti?« 9 Judje so jim rekli: »Kakor živi Gospod, ne verjamemo vam.« 10 Vojaki so odgovorili Judom: »Ko ste videli in slišali Jezusa, da dela toliko čudežev, in mu niste verjeli, kako bi verjeli nam?« Prav ste rekli: »Kakor živi Gospod, kajti Gospod resnično živi.« 11 Slišali smo, da ste Jožefa, ki je pokopal Jezusovo telo, zaprli v zapečateno sobo pod ključavnico; in ko ste jo odprli, ga tam niste našli. 12 Pripeljite torej Jožefa, ki ste ga dali pod stražo v izbo, mi pa vam bomo pripeljali Jezusa, ki smo ga varovali v grobu. 13 Judje so odgovorili in rekli: »Mi vam bomo pripeljali Jožefa, vi pa Jezusa.« Jožef je v svojem mestu Arimateji. 14 Vojaki so odgovorili: »Če je Jožef v Arimateji in Jezus v Galileji, smo slišali angela, ki je to sporočil ženskam.« 15 Ko so Judje to slišali, so se prestrašili in govorili med seboj: »Če se to razve, bodo vsi verovali v Jezusa.« 16 Zbrali so veliko vsoto denarja in jo dali vojakom, rekoč: »Povejte ljudem, da so Jezusovi učenci prišli ponoči, ko ste spali, in ukradli Jezusovo telo. Če bo Pilat, upravitelj, to slišal, ga bomo prepričali in vas dali na varno.« 17 Vojaki so torej vzeli denar in povedali, kakor so jim naročili Judje; in novica se je razširila med ljudstvom. 18 Neki duhovnik Pinees, Ada, učitelj, in levit z imenom Agej, so prišli iz Galileje v Jeruzalem in povedali vélikim duhovnikom in vsem, ki so bili v sinagogah: 19 Videli smo Jezusa, ki ste ga vi križali, kako se je pogovarjal z enajstimi učenci, sedel sredi njih na Oljski gori in jim rekel:

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

20 Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsem narodom ter jih krščujte v ime Očeta in Sina in Svetega Duha; in kdor koli bo veroval in se bo krstil, bo rešen. 21 Ko je to povedal svojim učencem, smo ga videli, kako se je vzpenjal v nebo. 22 Ko so veliki duhovniki, starešine in leviti slišali te stvari, so rekli tem trem možem: »Dajte slavo Izraelovemu Bogu in mu priznajte, ali je resnica to, kar pravite, da ste videli in slišali.« 23 Odgovorili so in rekli: »Kakor živi Gospod naših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov, kakor smo slišali Jezusa govoriti s svojimi učenci in kakor smo ga videli iti v nebo, tako smo vam povedali resnico.« 24 In trije možje so odgovorili in dodali te besede: Če ne bi priznali besed, ki smo jih slišali Jezusa govoriti, in da smo ga videli vzpenjati se v nebesa, bi bili krivi greha. 25 Tedaj so veliki duhovniki takoj vstali in z knjigo postave v rokah začarali te može, rekoč: »Ne boste več oznanjali tega, kar ste govorili o Jezusu.« 26 Dali so jim veliko vsoto denarja in poslali z njimi še druge ljudi, ki naj bi jih pospremili v njihovo deželo, da se nikakor ne bi zadrževali v Jeruzalemu. 27 Tedaj so se vsi Judje zbrali in izrazili veliko žalostno zaskrbljenost ter rekli: »Kaj se je to nenavadno zgodilo v Jeruzalemu?« 28 Ana in Kajfa pa sta ju tolažila: »Zakaj naj bi verjeli vojakom, ki so stražili Jezusov grob, ko so nam povedali, da je angel odvalil kamen z grobnih vrat?« 29 Morda so jim to povedali njegovi učenci in jim dali denar, da so to povedali, in sami so odnesli Jezusovo telo. 30 Poleg tega upoštevajte tole: tujcem se ne da priznati nobene zasluge, saj so tudi oni od nas vzeli veliko vsoto denarja in so nam to priznali po navodilih, ki smo jim jih dali. Bodisi naj bodo zvesti nam bodisi Jezusovim učencem. Poglavje 11 1 Nikodem je vstal in rekel: »Prav pravite, sinovi Izraelovi! Slišali ste, da so tisti trije možje prisegli pri Božji postavi, ko so rekli: ‘Videli smo Jezusa, kako je govoril s svojimi učenci na Oljski gori, in videli smo ga, kako se je vzpenjal v nebo.’« 2 Sveto pismo nas uči, da je bil blagoslovljeni prerok Elija vzet v nebesa; in ko so preroški sinovi vprašali Elizeja: »Kje je naš oče Elija?«, jim je odgovoril, da je vzet v nebesa. 3 Sinovi prerokov so mu rekli: »Morda ga je duh odnesel na katero od Izraelovih gora, tam ga morda najdemo.« Prosili so Elizeja in tri dni je hodil z njimi, a ga niso mogli najti. 4 In zdaj me poslušajte, sinovi Izraelovi, in pošljimo može v gore Izraelove, da morda duh ni odnesel Jezusa, in tam ga bomo morda našli in se nasitili. 5 Nikodemov nasvet je bil všeč vsemu ljudstvu; poslali so može, ki so iskali Jezusa, a ga niso mogli najti. Vrnili so se in rekli: »Prepotovali smo vse, a Jezusa nismo našli, Jožefa pa smo našli v njegovem mestu Arimateji.« 6 Ko so to slišali poglavarji in vse ljudstvo, so se razveselili in hvalili Izraelovega Boga, ker so našli Jožefa, ki so ga zaprli v sobo in ga niso mogli najti. 7 Ko so se zbrali, so veliki duhovniki rekli: »Kako naj pripeljemo Jožefa k sebi, da bi govoril z njim?« 8 Vzeli so list papirja in mu napisali: »Mir bodi s teboj in z vso tvojo družino! Vemo, da smo se pregrešili proti Bogu in proti tebi. Prosim, obišči nas, svoje očete, kajti tvoj pobeg iz ječe nas je zelo presenetil.« 9 Vemo, da smo zoper tebe sklenili hudoben načrt, in da je Gospod poskrbel zate in da te je Gospod sam rešil iz naših naklepov. Mir bodi s teboj, Jožef, ki si spoštovan med vsem ljudstvom. 10 Izbrali so sedem Jožefovih prijateljev in jim rekli: »Ko pridete k Jožefu, ga pozdravite v miru in mu izročite to pismo.« 11 Ko so torej možje prišli k Jožefu, so ga pozdravili v miru in mu izročili pismo.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

12 Ko je Jožef to prebral, je rekel: »Slavljen bodi Gospod Bog, ki me je rešil iz rok Izraelovih sinov, da niso mogli preliti moje krvi. Slavljen bodi Bog, ki me je varoval pod svojimi perutmi.« 13 Jožef jih je poljubil in jih vzel v svojo hišo. Naslednji dan pa je Jožef zajahal osla in šel z njimi v Jeruzalem. 14 Ko so vsi Judje to slišali, so mu šli naproti in vzklikali: »Mir bodi s tvojim prihodom sem, oče Jožef!« 15 Odgovoril je: »Blagoslov od Gospoda naj spremlja vse ljudstvo.« 16 Vsi so ga poljubili; Nikodem pa ga je odpeljal v svojo hišo, potem ko je pripravil veliko pojedino. 17 Naslednji dan pa, ko je bil dan pripravljanja, so Ana, Kajfa in Nikodem rekli Jožefu: »Priznaj se Bogu Izraelovemu in nam odgovori na vsa vprašanja, ki ti jih bomo zastavili.« 18 Zelo nas je vznemirilo, da si pokopal Jezusovo telo in da smo te, ko smo te zaprli v sobo, nismo mogli najti; in odtlej smo se bali, dokler se nisi pojavil med nami. Povej nam torej pred Bogom vse, kar se je zgodilo. 19 Jožef pa odgovori in reče: »Na dan pripravljanja ste me zaprli do jutra.« 20 Medtem ko sem sredi noči stal in molil, so hišo obkrožali štirje angeli; in videl sem Jezusa kakor sončni sijaj ter sem od strahu padel na zemljo. 21 Jezus pa me je prijel za roko, me dvignil s tal in rosa me je poškropila; on pa mi je obrisal obraz, me poljubil in mi rekel: »Ne boj se, Jožef, poglej me, kajti jaz sem.« 22 Tedaj sem ga pogledal in rekel: »Rabuni Elija!« Odgovoril mi je: »Nisem Elija, ampak Jezus iz Nazareta, čigar telo si pokopal.« 23 Rekel sem mu: »Pokaži mi grob, v katerega sem te položil.« 24 Jezus me je prijel za roko in me odpeljal tja, kamor sem ga položila. Pokazal mi je platnene povoje in prtiček, s katerima sem mu ogrnila glavo. Tedaj sem spoznala, da je to Jezus, in sem se mu poklonila ter rekla: »Blagoslovljen bodi, ki prihaja v Gospodovem imenu.« 25 Jezus me je spet prijel za roko, me odpeljal v Arimatejo, v mojo hišo in mi rekel: »Mir bodi s teboj! Vendar ne hodi iz svoje hiše do štiridesetega dne, ampak moram iti k svojim učencem.« Poglavje 12 1 Ko so veliki duhovniki slišali vse to, so se zgrozili in padli z obrazom na tla kakor mrtvi ter vpili drug drugemu: »Kaj je to izjemno znamenje, ki se je zgodilo v Jeruzalemu? Poznamo Jezusovega očeta in mater.« 2 Neki levit pa je rekel: »Poznam veliko njegovih sorodnikov, vernih ljudi, ki imajo navado darovati žrtve in žgalne daritve Izraelovemu Bogu v templju z molitvami.« 3 Veliki duhovnik Simeon ga je vzel v naročje in mu rekel: »Gospod, zdaj odpuščaš svojega služabnika v miru po svoji besedi, kajti moje oči so videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razsvetljenje poganov in slavo tvojega ljudstva Izraela.« 4 Simeon je prav tako blagoslovil Marijo, mater Jezusovo, in ji rekel: »Oznanjam ti glede tega otroka: Postavljen je v padec in vstajenje mnogih in za znamenje, ki mu bodo nasprotovali.« 5 Da, meč bo prebodel tudi tvojo lastno dušo in razkrile se bodo misli mnogih src. 6 Vsi Judje so tedaj rekli: »Pošljimo k tistim trem možem, ki so rekli, da so ga videli govoriti s svojimi učenci na Oljski gori.« 7 Potem so jih vprašali, kaj so videli. Oni pa soglasno odgovorili: »Pred Bogom Izraelovim izjavljamo, da smo jasno videli Jezusa, kako se je na Oljski gori pogovarjal s svojimi učenci in se vzpenjal v nebo.« 8 Ana in Kajfa sta ju nato odpeljala vsak na svoj kraj in ju posebej zaslišala; vsi so soglasno priznali resnico in rekli: »Videli so Jezusa.« 9 Ana in Kajfa sta rekla: »Naša postava pravi: Vsaka beseda se potrdi z usti dveh ali treh prič.« 10 Kaj pa smo rekli? Blaženi Henoh je bil Bogu všeč in je bil po Božji besedi premeščen; in grob blaženega Mojzesa je znan.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

11 Jezusa pa so izročili Pilatu, ga bičali, kronali s trnjem, pljuvali vanj, prebodli s sulico, križali, umrli na križu in bili pokopani. Njegovo telo je častitljivi Jožef pokopal v novem grobu in pričuje, da ga je videl živega. 12 Poleg tega so ti možje trdili, da so ga videli, kako se je pogovarjal s svojimi učenci na Oljski gori in se vzpenjal v nebo. 13 Jožef je vstal in rekel Ani in Kajfi: »Upravičeno sta presenečena, ker sta izvedela, da je Jezus živ in da je šel v nebesa.« 14 Resnično presenetljivo je, da ni samo sam vstal od mrtvih, ampak je tudi druge obudil iz grobov, ki so jih mnogi videli v Jeruzalemu. 15 In zdaj me malo poslušajte: Vsi smo poznali blaženega Simeona, velikega duhovnika, ki je Jezusa, ko je bil še dojenček, vzel v naročje v templju. 16 Ta Simeon je imel dva sinova in vsi smo bili prisotni pri njuni smrti in pogrebu. 17 Pojdite torej in si oglejte njihove grobove, kajti ti so odprti in so vstali od mrtvih. Glejte, so v mestu Arimateji in skupaj opravljajo bogoslužje. 18 Nekateri so sicer slišali njihov glas v molitvi, vendar se z nikomer ne pogovarjajo, temveč so nemi kakor mrtveci. 19 Toda pojdimo k njim in se do njih obnašajmo z vsem dolžnim spoštovanjem in previdnostjo. In če jih bomo lahko prisilili k prisegi, nam bodo morda povedali nekaj skrivnosti svojega vstajenja. 20 Ko so Judje to slišali, so se zelo razveselili. 21 Ana, Kajfa, Nikodem, Jožef in Gamaliel so šli v Arimatejo, a jih niso našli v grobovih, temveč so se sprehajali po mestu in jih med molitvijo zvezali na kolena. 22 Pozdravili so jih z vsem spoštovanjem in spoštovanjem do Boga ter jih pripeljali v jeruzalemsko sinagogo. Zaprli so vrata in vzeli knjigo Gospodove postave. 23 In jim ga je dal v roke ter jih prisegel pri Bogu Gospodu in Bogu Izraelovem, ki je govoril našim očetom po postavi in prerokih: »Če verujete, da je tisti, ki vas je obudil od mrtvih, Jezus, nam povejte, kaj ste videli in kako ste bili obujeni od mrtvih.« 24 Harin in Lentij, dva Simeonova sinova, sta se ob teh besedah tresla, vznemirila in zastokala; hkrati sta pogledala proti nebu in s prsti na jeziku naredila znamenje križa. 25 In takoj so spregovorili in rekli: »Dajte nam vsakemu nekaj papirja, da vam bomo zapisali vse, kar smo videli.« Vsak od njih je sedel in napisal: Poglavje 13 1 Gospod Jezus in Oče, ki si Bog, vstajenje in življenje mrtvih, daj nam dovoljenje, da oznanjamo tvoje skrivnosti, ki smo jih videli po smrti, na tvojem križu; kajti prisegli smo pri tvojem imenu. 2 Svojim služabnikom si prepovedal razkriti skrivnosti, ki jih je tvoja božanska moč storila v peklu. 3 Ko smo bili z očeti postavljeni v globino pekla, v črnino teme, se je nenadoma pojavila barva sonca, podobna zlatu, in močna vijolična svetloba je razsvetlila kraj. 4 Nenadoma se je Adam, oče vsega človeštva, z vsemi patriarhi in preroki razveselil in rekel: Ta luč je avtor večne luči, ki je obljubil, da nas bo preobrazil v večno luč. 5 Tedaj je prerok Izaija zavpil in rekel: »To je luč Očeta in Božjega Sina, po mojem prerokovanju, ko sem še živel na zemlji.« 6 Dežela Zabulonova in dežela Neftalimova onkraj Jordana, ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč; in tistim, ki so prebivali v deželi smrtne sence, je vzšla luč. In zdaj je prišel in razsvetlil nas, ki smo sedeli v smrti. 7 Medtem ko smo se vsi veselili luči, ki je sijala na nas, je prišel med nas naš oče Simeon in čestital vsej zbranosti ter rekel: »Slavite Gospoda Jezusa Kristusa, Božjega Sina.« 8 Koga sem v templju, ko je bil še otrok, vzel v naročje in ganjen od Svetega Duha rekel in priznal: 1 »Zdaj so moje oči videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh ljudstev, luč v razsvetljenje poganov in v slavo tvojega ljudstva Izraela.« 9 Vsi sveti, ki so bili v globinah pekla, so se ob tem še bolj razveselili.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

10 Pozneje je prišel ven nekdo, podoben majhnemu puščavniku, in vsi so ga vprašali: Kdo si? 11 On pa jim je odgovoril: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi, Janez Krstnik in prerok Najvišjega, ki je šel pred njegovim prihodom, da bi mu pripravil pot in dal njegovemu ljudstvu spoznanje odrešenja v odpuščanje grehov.« 12 Jaz, Janez, sem, ko sem videl Jezusa, da prihaja k meni, ganjen od Svetega Duha, rekel: Glej, Božje Jagnje, glej, ki odjemlje grehe sveta. 13 Krstil sem ga v reki Jordan in videl Svetega Duha, ki se je spuščal nanj v podobi goloba, in slišal glas z neba, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veliko veselje.« 14 In ko sem šel pred njim, sem prišel sem dol, da vam sporočim, da nas bo Božji Sin naslednjič obiskal in da bo, kakor zarja vzhaja z višave, prišel k nam, ki smo v temi in senci smrti. Poglavje 14 1 Ko pa je prvi človek, naš oče Adam, slišal to, da je bil Jezus krščen v Jordanu, je poklical svojega sina Seta in rekel: 2 Oznani svojim sinovom, patriarhom in prerokom, vse, kar si slišal od nadangela Mihaela, ko sem te poslal k vratom raja, da bi prosil Boga, naj mi mazili glavo, ko bom bolan. 3 Set se je nato približal patriarhom in prerokom in rekel: »Jaz, Set, ko sem molil k Bogu pri vratih raja, sem zagledal Gospodovega angela Mihaela, ki mi je rekel: 'Poslan sem k tebi od Gospoda; postavljen sem, da nadzorujem človeška telesa.'« 4 Set, povem ti, ne moli k Bogu v solzah in ga ne prosi za olje drevesa usmiljenja, s katerim bi mazilil svojega očeta Adama za glavobol; 5 Ker ga nikakor ne moreš dobiti do poslednjega dne in časov, namreč dokler ne mine pet tisoč petsto let. 6 Tedaj bo Kristus, najusmiljeniji Božji Sin, prišel na zemljo, da bi obudil Adamovo človeško telo in hkrati obudil trupla mrtvih, in ko bo prišel, bo krščen v Jordanu: 7 Z oljem svojega usmiljenja bo mazilil vse, ki vanj verujejo; in olje njegovega usmiljenja bo ostalo na prihodnjih rodovih, tistih, ki se bodo rodili iz vode in Svetega Duha v večno življenje. 8 In ko bo takrat na zemljo prišel najusmiljeniji Božji Sin, Kristus Jezus, bo našega očeta Adama popeljal v raj, k drevesu usmiljenja. 9 Ko so vsi patriarhi in preroki slišali vse te besede od Seta, so se še bolj razveselili. Poglavje 15 1 Medtem ko so se vsi sveti veselili, je glej, Satan, knez in poveljnik smrti, rekel knezu pekla: 2 Pripravite se sprejeti samega Jezusa iz Nazareta, ki se je hvalil, da je Božji Sin, a se je kljub temu bal smrti in rekel: »Moja duša je smrtno žalostna.« 3 Poleg tega mi je povzročil veliko hudega, meni in mnogim drugim; kajti tiste, ki sem jih oslepil in hromil, in tiste, ki sem jih mučil z različnimi hudiči, je ozdravil s svojo besedo; in tiste, ki sem ti jih prinesel mrtve, ti s silo odvzame. 4 Na to je peklenski knez odgovoril Satanu: »Kdo je ta tako mogočni knez, pa še človek, ki se boji smrti?« 5 Kajti vsi mogotci zemlje so podrejeni moji oblasti, ki si jih s svojo močjo podjarmil. 6 Če pa je v svoji človeški naravi tako mogočen, ti zatrjujem zares, da je vsemogočen v svoji božanski naravi in da se nihče ne more upreti njegovi moči. 7 Ko je torej rekel, da se boji smrti, je nameraval, da te ujame v past, in to bo zate nesrečno na veke vekov. 8 Satan je odgovoril in rekel peklenskemu knezu: »Zakaj si dvomil in se bal sprejeti Jezusa iz Nazareta, tvojega in mojega nasprotnika?« 9 Jaz pa sem ga skušal in zoper njega hujskal svoje starešine, Jude, k vnemi in jezi?

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

10 Nabrusil sem sulico za njegovo trpljenje; zmešal sem žolč in kis ter mu ukazal, naj to spije; pripravil sem križ, da ga križam, in žeblje, da prebodem njegove roke in noge; in zdaj, ko je njegova smrt blizu, ga bom pripeljal sem, podrejenega tebi in meni. 11 Tedaj odgovori knez pekla in reče: Pravkar si mi rekel, da mi je mrtve vzel na silo. 12 Tisti, ki so bili tukaj zadržani, dokler ne bodo spet živeli na zemlji, so bili od tod vzeti ne po lastni moči, temveč po molitvah, namenjenih Bogu, in njihov vsemogočni Bog jih je vzel od mene. 13 Kdo je torej tisti Jezus iz Nazareta, ki mi je s svojo besedo vzel mrtve, ne da bi se molil k Bogu? 14 Morda je to isti, ki mi je vzel Lazarja, ko je bil štiri dni mrtev, in je smrdel in gnil, in ki sem ga imel v lasti kot mrtvega človeka, pa ga je s svojo močjo obudil v življenje. 15 Satan je odgovoril in rekel peklenskemu knezu: »To je isti človek, Jezus iz Nazareta.« 16 Ko je to slišal peklenski knez, mu je rekel: »Zaklinjam te pri moči, ki je v tvoji in moji moči, da ga ne pripelješ k meni.« 17 Ko sem namreč slišal o moči njegove besede, sem se od strahu tresel in vsa moja brezbožna družba se je hkrati vznemirila; 18 Lazarja nismo mogli zadržati, toda stresel se je in z vsemi znaki zlobe takoj odšel od nas; in prav zemlja, v kateri je bilo Lazarjevo truplo, ga je takoj vrgla ven živega. 19 In sedaj vem, da je on Vsemogočni Bog, ki je lahko storil takšne stvari, ki je mogočen v svoji oblasti in mogočen v svoji človeški naravi, ki je Odrešenik človeštva. 20 Ne pripeljite torej tega človeka sem, kajti on bo osvobodil vse tiste, ki jih imam v ječi zaradi nevere in vklenjene v verige njihovih grehov, in jih bo vodil v večno življenje. Poglavje 16 1 Medtem ko sta se Satan in peklenski knez tako pogovarjala, se je nenadoma zaslišal glas kakor grom in šumenje vetrov, ki je rekel: »Dvignite svoja vrata, knezi, in dvignite se, večna vrata, in vstopil bo Kralj slave.« 2 Ko je peklenski knez to slišal, je rekel Satanu: »Pojdi od mene in izgini iz mojih bivališč! Če si mogočen bojevnik, se bori s Kraljem slave! Kaj pa imaš ti z njim?« 3 In ga je vrgel iz njegovih bivališč. 4 In knez je rekel svojim brezbožnim častnikom: »Zaprite medeninasta vrata krutosti in jih zavarujte z železnimi zapahi ter se pogumno borite, da nas ne ujamejo v ujetništvo.« 5 Ko pa je vsa skupnost svetih to slišala, so z močnim glasom jeze spregovorili knezu pekla: 6 Odpri svoja vrata, da pride noter Kralj slave. 7 In božanski prerok David je zavpil: »Ali nisem, ko sem bil na zemlji, resnično prerokoval in rekel: O, ko bi ljudje hvalili Gospoda za njegovo dobroto in za njegova čudovita dela za človeške otroke?« 8 Kajti razbil je bronasta vrata in prelomil železne zapahe. Zaradi njih krivice jih je vzel in zaradi njihove krivice so bili v stiski. 9 Potem je drug prerok, namreč sveti Izaija, vsem svetim govoril enako: »Ali vam nisem prav prerokoval, ko sem še živel na zemlji?« 10 Mrtvi bodo oživeli in vstali bodo, kateri so v svojih grobovih, in veselili se bodo, kateri so v zemlji, kajti rosa, ki je od Gospoda, jim bo prinesla rešitev. 11 In drugje sem rekel: »O smrt, kje je tvoja zmaga? O smrt, kje je tvoje želo?« 12 Ko so vsi sveti slišali te stvari, ki jih je govoril Izaija, so rekli peklenskemu knezu: »Odpri zdaj svoja vrata in snemi svoje železne zapahe, kajti zdaj boš zvezan in ne boš imel moči.« 13 Tedaj se je zaslišal močan glas, kakor grom, ki je rekel: »Dvignite svoja vrata, knezi, in dvignite se, vrata pekla, in vstopil bo Kralj slave.« 14 Ko je knez pekla zaznal, da se isti glas ponavlja, je zavpil, kakor da ne bi vedel: »Kdo je ta kralj slave?« 15 David je odgovoril peklenskemu knezu in rekel: »Razumem besede tega glasu, ker sem jih izgovoril po njegovem duhu. In sedaj, kakor sem že rekel, ti povem, Gospod je močan in mogočen, Gospod, mogočen v boju; on je kralj slave in on je Gospod v nebesih in na zemlji;«

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

16 Pogledal je dol, da bi slišal stokanje jetnikov in izpustil tiste, ki so obsojeni na smrt. 17 In sedaj, ti umazani in smrdljivi knez pekla, odpri svoja vrata, da lahko vstopi Kralj slave; kajti on je Gospod nebes in zemlje. 18 Medtem ko je David to govoril, se je prikazal mogočni Gospod v človeški podobi in razsvetlil kraje, ki so bili prej vedno v temi, 19 In raztrgal je okove, ki jih prej ni bilo mogoče raztrgati; in s svojo nepremagljivo močjo obiskal tiste, ki so sedeli v globoki temi zaradi krivice in v senci smrti zaradi greha. Poglavje 17 1 Ko so brezbožna smrt in njeni kruti častniki slišali te stvari, jih je v svojih kraljestvih prevzel strah, ko so zagledali jasnost luči, 2 In Kristus sam se je nenadoma pojavil v njihovih bivališčih; zato so zavpili: »Zvezani smo s teboj; zdi se, da nameravaš osramotiti našo dušo pred Gospodom.« 3 Kdo si ti, ki nimaš nobenega znaka pokvarjenosti, ampak tisti bleščeči videz, ki je popoln dokaz tvoje veličine, česar pa se zdi, da se ne zavedaš? 4 Kdo si ti, tako mogočen in tako šibek, tako velik in tako majhen, ubog in vendar vojak prvega ranga, ki lahko poveljuješ v podobi služabnika kot navaden vojak? 5 Kralj slave, mrtev in živ, čeprav je bil nekoč ubit na križu? 6 Kdo si mrtev ležal v grobu in si se živ spustil k nam? V tvoji smrti so se tresla vsa bitja in vse zvezde so se premaknile. Zdaj pa imaš svojo svobodo med mrtvimi in povzročaš nemir našim legijam? 7 Kdo si ti, ki osvobajaš ujetnike, ki jih je izvirni greh držal v verigah, in jih pripelješ v njihovo prejšnjo svobodo? 8 Kdo si ti, ki širiš tako veličastno in božansko luč nad tiste, ki jih je oslepila tema greha? 9 Podobno je vse legije hudičev preplavila podobna groza in z najglobljim strahom so zavpili: 10 Od kod prihaja, o Jezus Kristus, da si mož tako mogočen in slaven v veličini, tako svetel, da nima madeža, in tako čist, da nima prestopka? Saj nam tisti spodnji svet zemlje, ki nam je bil do sedaj vedno podrejen in od koder smo prejemali davke, še nikoli ni poslal takega mrtvega moža, še nikoli ni poslal takšnih daril knezom pekla. 11 Kdo si torej ti, ki s takim pogumom vstopaš v naša bivališča in se ne le ne bojiš zagroziti nam z največjimi kaznimi, ampak si tudi prizadevaš vse druge rešiti iz verig, v katerih jih držimo? 12 Morda si ti tisti Jezus, o katerem je Satan pravkar govoril našemu knezu, da boš po smrti na križu prejel oblast smrti. 13 Tedaj je Kralj slave poteptal smrt, zgrabil peklenskega kneza, mu odvzel vso oblast in s seboj v svojo slavo vzel našega zemeljskega očeta Adama. Poglavje 18 1 Tedaj je peklenski knez prijel Satana in mu z velikim znakom rekel: »O, ti knez pogube, krivec Belcebubovega poraza in izgnanstva, posmeh Božjim angelom in gnus vseh pravičnikov! Kaj te je napeljalo k takšnemu dejanju?« 2 Kralja slave si hotel križati in z njegovim uničenjem si nam obljubljal velike koristi, a si kot bedak nevedel, kaj počneš. 3 Kajti glejte zdaj, Jezus iz Nazareta s sijajem svoje veličastne božanskosti preganja vse grozljive sile teme in smrti; 4 Porušil je naše ječe od vrha do dna, odpustil vse ujetnike, izpustil vse zvezane, in vsi, ki so prej stokali pod težo muk, so nas zdaj žalili, in verjetno bomo poraženi zaradi njihovih molitev. 5 Naše brezbožne oblasti so podjarmljene in noben del človeštva ni več v naši podrejenosti, po drugi strani pa nam vsi drzno kljubujejo; 6 Čeprav se mrtvi prej nikoli niso drznili obnašati predrzno do nas, niti se kot ujetniki niso mogli nikoli veseliti.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

7 O Satan, ti knez vseh hudobnih, oče brezbožnih in zapuščenih, zakaj bi se lotil tega podviga, ko pa so bili naši ujetniki doslej vedno brez najmanjšega upanja na odrešitev in življenje? 8 Zdaj pa nihče od njih ne stoka in na njihovem obrazu ni niti najmanjše solze. 9 O knez Satan, ti veliki varuh peklenskih regij, vse svoje prednosti, ki si jih pridobil s prepovedanim drevesom, in izgubo raja si zdaj izgubil z lesom križa; 10 In vsa tvoja sreča se je iztekla, ko si križal Jezusa Kristusa, Kralja slave. 11 Deloval si proti svojemu in mojemu interesu, kar boš kmalu spoznal ob velikih mukah in neskončnih kaznih, ki jih boš kmalu pretrpel. 12 O Satan, knez vsega zla, vzrok smrti in vir vsega ponosa, najprej bi moral raziskati hudobne zločine Jezusa iz Nazareta, potem pa bi ugotovil, da ni bil kriv nobene krivde, vredne smrti. 13 Zakaj si si drznil, brez razloga in brez pravice, da bi ga križal in pripeljal v naše kraje nedolžnega in pravičnega človeka ter s tem izgubil vse grešnike, brezbožne in krivične ljudi na vsem svetu? 14 Medtem ko je peklenski knez tako govoril s Satanom, je Kralj slave rekel Belcebubu, peklenskemu knezu, Satanu, knez bo za vedno podrejen tvoji oblasti, namesto Adama in njegovih pravičnih sinov, ki so moji. Poglavje 19 1 Jezus je nato iztegnil roko in rekel: »Pridite k meni vsi moji svetniki, ki ste bili ustvarjeni po moji podobi, ki ste bili obsojeni od drevesa prepovedanega sadu, od hudiča in smrti;« 2 Živi zdaj po lesu mojega križa; hudič, knez tega sveta, je premagan in smrt je premagana. 3 Tedaj so se vsi sveti zbrali pod roko Najvišjega Boga; in Gospod Jezus je prijel Adama za roko in mu rekel: Mir tebi in vsemu tvojemu pravičnemu potomstvu, ki je moje. 4 Adam se je vrgel k Jezusovim nogam in mu v solzah, ponižno in z glasnim glasom rekel: 5 Slavil te bom, GOSPOD, ker si me dvignil in nisi dal mojim sovražnikom, da bi se veselili nad mano. GOSPOD, moj Bog, klical sem k tebi in ti si me ozdravil. 6 Gospod, ti si dvignil mojo dušo iz groba, ohranil si me pri življenju, da ne bi šel v jamo. 7 Pojte Gospodu, vsi njegovi svetniki, in se zahvaljujte spominu njegove svetosti, kajti le za trenutek traja njegova jeza, v njegovi milosti je življenje. 8 Podobno so vsi sveti, poklonjeni Jezusovim nogam, v en glas rekli: »Prišel si, Odrešenik sveta, in si dejansko dopolnil vse, kar si napovedal po postavi in svojih svetih prerokih.« 9 Žive si odkupil s svojim križem in si prišel k nam, da bi nas s smrtjo na križu rešil iz pekla in s svojo močjo iz smrti. 10 O Gospod, kakor si postavil znamenja svoje slave v nebesa in na zemlji znamenje svojega odrešenja, svoj križ, tako, Gospod, postavi znamenje zmage svojega križa v pekel, da smrt ne bo več služila. 11 Tedaj je Gospod iztegnil roko in naredil znamenje križa na Adamu in na vseh njegovih svetih. 12 In prijel je Adama za desnico in se dvignil iz pekla, in vsi Božji svetniki so mu sledili. 13 Tedaj je kraljevi prerok David pogumno zavpil in rekel: 1 »Pojte Gospodu novo pesem, kajti storil je čudovita dela, njegova desnica in njegova sveta roka sta mu prinesli zmago.« 14 Gospod je razodel svoje odrešenje, svojo pravičnost je razodel pred očmi poganov. 15 In vsa množica svetih je odgovorila: »To čast imajo vsi njegovi svetniki. Amen, hvalite Gospoda.« 16 Pozneje je prerok Habakuk 3 zavpil in rekel: »Šel si, da bi rešil svoje ljudstvo, pravzaprav, da bi rešil svoje ljudstvo.« 17 In vsi sveti so rekli: 4 »Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, kajti Gospod nas je razsvetlil. Ta je naš Bog na veke vekov; on bo kraljeval nad nami na večne veke. Amen.« 18 Podobno so vsi preroki govorili o svetih besedah njegove hvale in sledili Gospodu.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

Poglavje 20 1 Gospod je prijel Adama za roko in ga izročil nadangelu Mihaelu; ta pa ju je, polna usmiljenja in slave, popeljal v raj; 2 In srečala sta ju dva zelo stara moža, ki sta ju svetnika vprašala: »Kdo sta vidva, ki še nista bila z nami v peklu in sta bila vajina telesa položena v raj?« 3 Eden izmed njih je odgovoril in rekel: »Jaz sem Henoh, ki sem bil prenesen po Božji besedi. Ta mož, ki je z menoj, pa je Elija Tišbejec, ki je bil prenesen v ognjenem vozu.« 4 Do sedaj smo bili tukaj in nismo okusili smrti, zdaj pa se bomo vrnili ob prihodu Antikrista, oboroženi z božanskimi znamenji in čudeži, da se bomo z njim spopadli v bitki in da nas bo ubil v Jeruzalemu ter da bomo po treh dneh in pol živi spet vzeti v oblake. 5 In medtem ko sta sveti Enoh in Elija to pripovedovala, glej, prišel je drug mož v bedni postavi, ki je na ramenih nosil znamenje križa. 6 Ko so ga zagledali vsi sveti, so mu rekli: »Kdo si? Tvoj obraz je kakor tat in zakaj nosiš križ na ramenih?« 7 On pa odgovori in reče: »Prav praviš, saj sem bil tat in sem na zemlji storil vse vrste hudobije.« 8 Judje so me križali z Jezusom; in opazoval sem presenetljive stvari, ki so se zgodile v stvarjenju ob križanju Gospoda Jezusa. 9 In verjel sem, da je Stvarnik vsega in Vsemogočni Kralj; in molil sem k njemu, rekoč: Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo. 10 Takoj je uslišal mojo prošnjo in mi rekel: Resnično ti povem, danes boš z menoj v raju. 11 In dal mi je znamenje križa, rekoč: Nesi to in pojdi v raj; in če te angel, ki je varuh raja, ne bo spustil noter, mu pokaži znamenje križa in mu reci: Jezus Kristus, ki je zdaj križan, me je poslal sem k tebi. 12 Ko sem to storil in povedal angelu, ki je varuh raja, vse te stvari, in ko jih je slišal, je takoj odprl vrata, me predstavil in me postavil na desno stran v raju, 13 rekoč: »Ostanite tukaj malo časa, dokler ne vstopi Adam, oče vsega človeštva, z vsemi svojimi sinovi, ki so sveti in pravični služabniki Jezusa Kristusa, ki je bil križan.« 14 Ko so od tatu slišali vse to pripoved, so vsi patriarhi v en glas rekli: »Blagoslovljen bodi, vsemogočni Bog, Oče večne dobrote in Oče usmiljenja, ki si izkazal takšno naklonjenost tistim, ki so bili grešniki proti njemu, in si jih pripeljal v usmiljenje raja ter jih postavil sredi svojih obilnih in duhovnih zalog, v duhovno in sveto življenje.« Amen. Poglavje 21 1 To so božje in svete skrivnosti, ki smo jih videli in slišali. Jaz, Harin in Lentij ne smemo razglašati drugih božjih skrivnosti, kakor nam je naročil nadangel Mihael, 2 Rekel je: »Pojdite z mojimi brati v Jeruzalem in vztrajajte v molitvah, oznanjajte in slavite vstajenje Jezusa Kristusa, saj vas je hkrati s seboj obudil od mrtvih.« 3 In ne pogovarjajte se z nikomer, ampak sedite kot nemi, dokler ne pride čas, ko vam bo Gospod dovolil pripovedovati skrivnosti njegovega božanstva. 4 Nadangel Mihael nam je nadalje zapovedal, naj gremo onkraj Jordana, v odlično in rodovitno deželo, kjer je veliko takih, ki so skupaj z nami vstali od mrtvih v dokaz Kristusovega vstajenja. 5 Saj so nam le tri dni dovoljeni od mrtvih, ki smo vstali, da bi z našimi starši praznovali pasho našega Gospoda in pričevali za Kristusa Gospoda, in bili smo krščeni v sveti reki Jordan. In zdaj jih nihče ne vidi. 6 To je vse, kar nam je Bog dovolil povedati vam; dajte mu torej hvalo in čast ter se pokesajte in usmilil se vas bo. Mir vam bodi od Gospoda Boga Jezusa Kristusa in Odrešenika vseh nas. Amen, amen, amen. 7 Ko sta končala s pisanjem in sta zapisala na dva različna lista papirja, je Harin dal napisano v roke Anu, Kajfu in Gamalielu.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

8 Lentij je prav tako izročil, kar je napisal, v roke Nikodema in Jožefa; in takoj sta se spremenila v izjemno bele postave in ju ni bilo več videti. 9 Toda kar so napisali, se je izkazalo za popolnoma skladno, saj eno ni vsebovalo nobene črke več ali manj kot drugo. 10 Ko je vsa judovska skupščina slišala vse te presenetljive odnose Harina in Lentija, so si rekli: »Resnično, vse to je storil Bog. Slavljen bodi Gospod Jezus na veke veke. Amen.« 11 In hodili so naokoli z veliko zaskrbljenostjo, strahom in trepetom, se tolkli po prsih in odšli vsak v svoj dom. 12 Jožef in Nikodem pa sta takoj povedala upravitelju vse to, kar so Judje v svojih sinagogah pripovedovali o Jezusu. 13 Pilat je zapisal vse te transakcije in jih shranil v javne knjige svoje dvorane. Poglavje 22 1 Po tem je Pilat šel v judovski tempelj in sklical vse poglavarje, pismouke in učitelje postave ter šel z njimi v tempeljsko kapelo. 2 In ukazal je, naj zaprejo vsa vrata, in jim rekel: »Slišal sem, da imate v tem templju neko veliko knjigo; zato prosim, da mi jo prinesete.« 3 Ko so prinesli veliko knjigo, ki so jo nosili štirje tempeljski služabniki in je bila okrašena z zlatom in dragimi kamni, je Pilat vsem rekel: »Zaklinjam vas pri Bogu vaših očetov, ki je naredil in ukazal zgraditi ta tempelj, da mi ne prikrivate resnice.« 4 Vse, kar je zapisano v tej knjigi, veste. Povejte mi torej, če ste v Svetem pismu našli kaj o Jezusu, ki ste ga križali, in ob katerem času sveta bi moral priti. Pokažite mi. 5 Ko so prisegli Ano in Kajfo, so vsem drugim, ki so bili z njimi, ukazali, naj odidejo iz kapele. 6 Zaprli so vrata templja in kapele ter rekli Pilatu: »Prisegel si nas, o sodnik, pri gradnji tega templja, da ti bomo razkrili, kaj je resnica in pravica.« 7 Ko smo Jezusa križali, nismo vedeli, da je Božji Sin, ampak smo domnevali, da dela čudeže z nekakšnimi čarovnijami, zato smo sklicali veliko zborovanje v tem templju. 8 In ko smo se med seboj pogovarjali o čudežih, ki jih je Jezus storil, smo našli veliko prič v naši deželi, ki so izjavile, da so ga videle živega po njegovi smrti in da so ga slišale govoriti s svojimi učenci ter ga videle, kako se je vzpenjal v nebesno višavo in vstopal vanje; 9 Videli smo dve priči, ki ju je Jezus obudil od mrtvih. Pripovedovali sta nam o mnogih čudnih stvareh, ki jih je Jezus storil med mrtvimi, o katerih imamo pisno poročilo v rokah. 10 In naša navada je, da vsako leto pred zborom odpremo to sveto knjigo in v njej iščemo Božji nasvet. 11 In v prvi od sedemdesetih knjig, kjer nadangel Mihael govori s tretjim sinom Adama, prvega človeka, smo našli pripoved, da je po pet tisoč petsto letih na zemljo prišel Kristus, najljubši Božji Sin, 12 In nadalje smo razmišljali, da je morda prav on tisti Izraelov Bog, ki je rekel Mojzesu: »Naredi skrinjo pričevanja; dva komolca in pol bodi dolga, komolec in pol široka in komolec in pol visoka.« 13 S temi petimi komolci in pol za gradnjo skrinje Stare zaveze smo dojeli in vedeli, da bo čez pet tisoč let in pol (tisoč) let Jezus Kristus prišel v skrinji ali tabernaklju telesa; 14 In tako naši sveti spisi pričajo, da je on Božji sin in Gospod ter kralj Izraela. 15 Ker so bili naši veliki duhovniki po njegovem trpljenju presenečeni nad znamenji, ki so se zgodila po njem, smo odprli tisto knjigo, da bi preiskali vse rodove do rodu Jožefa in Marije, Jezusove matere, domnevajoč, da je iz Davidovega potomstva; 16 In našli smo poročilo o stvarjenju in kdaj je ustvaril nebo in zemljo ter prvega človeka Adama, in da je od takrat do potopa minilo dva tisoč dvesto dvanajst let. 17 Od potopa do Abrahama devetsto dvanajst. Od Abrahama do Mojzesa štiristo trideset. Od Mojzesa do kralja Davida petsto deset.

Smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa

18 Od Davida do babilonskega ujetništva pa petsto let. Od babilonskega ujetništva do Kristusovega učlovečenja štiristo let. 19 Vsota vsega skupaj znaša pet tisoč in pol (tisoč). 20 In tako se zdi, da je Jezus, ki smo ga križali, Jezus Kristus, Božji Sin in resnični in Vsemogočni Bog. Amen.