Joel POGLAVJE 1 1 GOSPODOVA beseda, ki je prišla Joelu, Petuelovemu sinu. 2 Poslušajte to, starci, in prisluhnite, vsi prebivalci dežele. Je bilo to v vaših dneh ali celo v dneh vaših očetov? 3 Povejte svojim otrokom o tem in naj vaši otroci povedo svojim otrokom, njihovi otroci pa drugi generaciji. 4 Kar je pustil palmar, je pojedla kobilica; in kar je pustila kobilica, je požrl črv rak; in kar je raka pustila, je pojedla gosenica. 5 Zbudite se, pijanci, in jokajte; in tulite vsi, ki pijete vino, zaradi novega vina; kajti odrezano je od tvojih ust. 6 Kajti na mojo deželo je prišel narod, močan in brezštevilen, čigar zobje so levji zobje in ima lične zobe velikega leva. 7 Opustošil je mojo trto in olupil mojo smokvo; ogolil jo je in zavrgel; njene veje so bele. 8 Žalujte kakor devica, opasana v raševino, za možem svoje mladosti. 9 Mesna daritev in pitna daritev sta odstranjeni iz hiše GOSPODOVE; duhovniki, GOSPODOVI služabniki, žalujejo. 10 Polje je opustošeno, dežela žaluje; kajti žito je propadlo, mlado vino je usahnilo, olje je pojenjalo. 11 Sram vas bodi, kmetje; Tulite, vi vinogradniki, za pšenico in za ječmenom; ker je žetev polja propadla. 12 Trta se je posušila in smokva zbledi; granatno jabolko, tudi palma in jablana, celo vsa drevesa na polju so se posušila, ker je usahnilo veselje pri sinovih človeških. 13 Opašite se in objokujte, duhovniki; tulite, služabniki oltarja! Pridite, lezite vso noč v raševini, vi, služabniki mojega Boga, kajti mesna in pitna daritev je zadržana v hiši vašega Boga. 14 Posvetite post, skličite slovesni zbor, zberite starešine in vse prebivalce dežele v hišo GOSPODA, svojega Boga, in kličite h GOSPODU, 15 Žal ta dan! zakaj dan GOSPODOV je blizu in kakor poguba od Vsemogočnega pride. 16 Ali ni meso odvzeto pred našimi očmi, da, veselje in veselje iz hiše našega Boga? 17 Seme je gnilo pod njihovimi grudami, žitnice so opustošene, hlevi so podrti; kajti koruza je ovenela. 18 Kako stokajo zveri! črede živine so v zadregi, ker nimajo paše; da, črede ovac so opustošene. 19 O GOSPOD, k tebi bom klical, zakaj ogenj je požrl pašnike v puščavi in plamen je požgal vsa drevesa na polju. 20 Tudi zveri na polju vpijejo k tebi, kajti reke vod so usahnile in ogenj je požrl pašnike v puščavi. POGLAVJE 2 1 Zatrobite na trobento na Sionu in zatrobite alarm na moji sveti gori; vsi prebivalci dežele naj trepetajo, kajti dan GOSPODOV pride, ker je blizu; 2 Dan teme in mraka, dan oblakov in goste teme, kakor se jutro razprostira po gorah: ljudstvo veliko in močno; nikoli ni bilo podobnega in ga tudi ne bo več po njem do let mnogih rodov.
3 Ogenj požira pred njimi; in za njimi plamen gori: dežela je kakor edenski vrt pred njimi in za njimi pusta puščava; ja, in nič jim ne uide. 4 Njihov videz je kakor videz konjev; in kakor jezdeci, tako bodo tekli. 5 Kakor hrup vozov po vrhovih gora bodo skakali, kakor hrup ognjenega plamena, ki žre strnišče, kakor močno ljudstvo, postavljeno v boj. 6 Pred njihovim obličjem bo ljudstvo močno trpelo: vsi obrazi bodo črnili. 7 Tekali bodo kakor mogočni možje; povzpeli se bodo na zid kakor bojevniki; in korakali bodo vsak po svojih poteh in ne bodo zlomili svojih vrst. 8 In ne bo eden drugega sunil; hodili bodo vsak po svoji poti, in ko bodo padli na meč, ne bodo ranjeni. 9 Tekali bodo sem ter tja po mestu; bežali bodo po zidu, plezali bodo po hišah; vstopili bodo skozi okna kakor tat. 10 Zemlja se bo stresla pred njimi; nebesa se bodo tresla: sonce in luna bosta temnila in zvezde bodo umaknile svoj sij. 11 In GOSPOD bo izdal svoj glas pred svojo vojsko; kajti njegov tabor je zelo velik; kajti močan je on, ki izpolnjuje njegovo besedo; kajti dan GOSPODOV je velik in zelo strašen; in kdo to lahko prenese? 12 Zato tudi zdaj, govori GOSPOD, obrnite se k meni z vsem svojim srcem in s postom, z jokom in z žalovanjem. 13 In raztrgajte svoje srce, ne pa svojih oblačil, in se obrnite h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti on je milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in zelo dobrotljiv ter se pokesa hudega. 14 Kdo ve, ali se bo vrnil in se pokesal ter za seboj pustil blagoslov; celo jedilno daritev in pitno daritev GOSPODU, svojemu Bogu? 15 Zatrobite na trobento na Sionu, posvetite post, skličite slovesni zbor: 16 Zberite ljudstvo, posvetite občestvo, zberite starešine, zberite otroke in tiste, ki sesajo: ženin naj gre iz svoje sobe in nevesta iz svoje omare. 17 Duhovniki, služabniki GOSPODOVI, naj jokajo med verando in oltarjem in naj govorijo: Prizanesi svojemu ljudstvu, o GOSPOD, in ne daj svoje dediščine v sramoto, da bi jim pogani gospodovali; zakaj naj reči med ljudmi: Kje je njihov Bog? 18 Tedaj bo GOSPOD ljubosumen na svojo deželo in se bo usmilil svojega ljudstva. 19 Da, GOSPOD bo odgovoril in rekel svojemu ljudstvu: Glejte, poslal vam bom žito, vino in olje, in s tem se boste nasitili; in ne bom vas več delal v sramoto med pogani: 20 Severno vojsko pa bom oddaljil daleč od vas in ga pognal v neplodno in opustošeno deželo, z njegovim obrazom proti vzhodnemu morju in njegovim zadnjim delom proti skrajnemu morju, in njegov smrad se bo dvignil in njegov slab vonj se bo dvignil, ker je storil velike reči. 21 Ne boj se, o dežela; veselite se in veselite se, zakaj GOSPOD bo storil velike reči. 22 Ne bojte se, poljske živali: kajti pašniki v puščavi vzniknejo, kajti drevo rodi svoj sad, smokva in vinska trta dajeta svojo moč. 23 Veselite se torej, sinovi sionski, in radujte se v GOSPODU, svojem Bogu: kajti dal vam je zmerno prvi dež in poskrbel bo, da bo za vas padel dež, prejšnji dež in pozni dež v prvi mesec.