Izaija POGLAVJE 1 1 Videnje Izaija, Amozovega sina, ki ga je imel o Judi in Jeruzalemu v dneh Uzija, Jotama, Ahaza in Ezekija, Judovih kraljev. 2 Poslušajte, nebesa, in prisluhnite, zemlja! Kajti GOSPOD je govoril: Vzgojil in vzgojil sem otroke, oni pa so se mi uprli. 3 Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega gospodarja; Izrael pa ne ve, moje ljudstvo ne razume. 4 Oh, grešni narod, ljudstvo, obremenjeno s krivico, seme hudobnežev, otroci, ki so pokvarjeni! Zapustili so GOSPODA, razjezili so Svetega Izraelovega, umaknili so se. 5 Zakaj bi vas še bolj pretepali? Vedno bolj se boste upirali: vsa glava je bolna in vse srce omahuje. 6 Od podplata do glave ni na njem zdravega mesta, ampak rane, modrice in gnojne rane; niso bile zaprte, niti obvezane niti omilitvene z mazilom. 7 Vaša dežela je opustošena, vaša mesta so požgana z ognjem; vašo deželo tujci požirajo pred vami in je opustošena, kakor bi jo tujci razdejali. 8 In hči sionska je ostala kakor koča v vinogradu, kakor koča na vrtu kumar, kakor oblegano mesto. 9 Ko bi nam GOSPOD nad vojskami ne bil pustil zelo majhnega ostanka, bi bili kakor Sodoma in Gomori podobni. 10 Poslušajte besedo GOSPODOVO, sodomski knezi, prisluhnite postavi našega Boga, gomorsko ljudstvo. 11 Čemu mi je množica vaših daritev? govori GOSPOD. Sit sem žgalnih daritev ovnov in tolšče pitanih živali, kri volov, jagnjet in kozlov pa mi ni všeč. 12 Ko pridete, da se pokažete pred mojim obličjem, kdo je to zahteval od vas, da hodite po mojih dvorih? 13 Ne prinašajte več praznih daritev; kadilo mi je gnusoba; mlajev in sobot, sklica zborov, tega ne morem odpraviti; to je krivica, celo slovesni sestanek. 14 Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v nadlogo so mi, utrujen sem, da jih prenašam. 15 Ko iztegnete roke, si bom pred vami zakril oči; in ko boste veliko molili, jih ne bom slišal; vaše roke so polne krvi. 16 Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost svojih dejanj izpred mojih oči, nehajte delati hudo; 17 Učite se delati dobro; iščite pravico, pomagajte zatiranim, sodite sirote, zagovarjajte vdove. 18 Pridite torej in se prepirajmo, govori GOSPOD: Če so vaši grehi kakor škrlatna barva, bodo beli kakor sneg; če so rdeči kakor karmezen, bodo kakor volna. 19 Če boste voljni in poslušni, boste uživali dobrote dežele. 20 Če pa se boste branili in se uprli, vas bo meč požrl, kajti usta GOSPODOVA so to govorila. 21 Kako je zvesto mesto postalo vlačuga! Prej je bilo polno sodbe, pravičnost je prebivala v njem, zdaj pa so morilci. 22 Tvoje srebro se je spremenilo v žlindro, tvoje vino se je zmešalo z vodo: 23 Tvoji knezi so uporni in se družijo s tati; vsak izmed njih ljubi darila in se trudi za nagrade; ne sodijo sirotam in pravda vdove ne pride k njim.
24 Zato govori Gospod, Gospod nad vojskami, Mogočni Izraelov: Ah, olajšal se bom nad svojimi nasprotniki in se maščeval nad svojimi sovražniki. 25 In obrnem roko svojo proti tebi in čisto očistim tvojo žlindro in odstranim ves tvoj kositer. 26 In spet ti bom postavil sodnike, kakor so bili prej, in svetovalce, kakor so bili na začetku. Pozneje se boš imenoval Mesto pravičnosti, Mesto zvestobe. 27 Sion bo odkupljen s sodbo in njegovi spreobrnjenci s pravičnostjo. 28 Prestopnike in grešnike bosta skupaj pokončali, in tisti, ki zapuščajo GOSPODA, bodo pokončani. 29 Sramovali se bodo hrastov, ki ste si jih želeli, in osramočeni boste zaradi vrtov, ki ste si jih izbrali. 30 Kajti kakor hrast, čigar list oveni, in kakor vrt, ki nima vode. 31 Močni bodo kakor predivo, tisti, ki jih dela, pa kakor iskra, in oba bosta gorela skupaj in nihče ju ne bo pogasil. POGLAVJE 2 1 Beseda, ki jo je videl Izaija, Amozov sin, o Judu in Jeruzalemu. 2 In zgodi se v poslednjih dneh, da bo gora hiše Gospodove utrjena na vrhu gora in povzdignjena nad hribe; in vsi narodi se bodo zgrinjali k njej. 3 In mnogi bodo šli in rekli: Pridite, pojdimo na goro Gospodovo, v hišo Jakobovega Boga! On nas bo učil svojih poti in hodili bomo po njegovih stezah. Kajti iz Siona bo prišla postava in beseda Gospodova iz Jeruzalema. 4 Sodil bo med narodi in pokaral mnoga ljudstva; prekovali bodo svoje meče v pluge in svoja kopja v srpe. Narod ne bo dvignil meča proti narodu in se ne bodo več učili vojskovati. 5 Jakobova hiša, pridite in hodimo v luči Gospodovi! 6 Zato si zapustil svoje ljudstvo, hišo Jakobovo, ker se je napolnilo z vzhoda in je vedeževalec kakor Filistejci ter se s sinovi tujcev veseli. 7 Njihova dežela je polna srebra in zlata, in ni konca njihovim zakladom; njihova dežela je polna konj in ni konca njihovim vozom. 8 Njihova dežela je polna malikov; častijo delo svojih rok, kar so naredili njihovi prsti. 9 In ubogi se priklanja, velik pa se ponižuje: zato jim ne odpuščaj. 10 Pojdi v skalo in se skrij v prahu, zaradi strahu pred GOSPODOVO in zaradi slave njegovega veličastva. 11 Človekov vzvišen pogled se bo ponižal in človeška ošabnost se bo sklonila, in samo GOSPOD bo tisti dan povišan. 12 Kajti dan GOSPODA nad vojskami bo nad vsakim, ki je ošaben in vzvišen, in nad vsakim, ki se vzviševa, in bo ponižan. 13 in na vse libanonske cedre, ki so visoke in vzvišene, in na vse bašanske hraste, 14 In na vse visoke gore in na vse vzvišene hribe, 15 In na vsakem visokem stolpu in na vsakem utrjenem zidu, 16 in na vse taršiške ladje in na vse prijetne podobe. 17 In vzvišenost človeška bo ponižana in ošabnost človeška bo ponižana; in samo GOSPOD bo tisti dan povišan. 18 In malike bo popolnoma odpravil.