Sodniki POGLAVJE 1 1 Po Jozuetovi smrti so Izraelovi sinovi vprašali GOSPODA: »Kdo naj gre za nas prvi gori proti Kanaancem, da se bo bojeval z njimi?« 2 In GOSPOD je rekel: Juda naj gre gori; glej, dal sem deželo v njegove roke. 3 Juda pa reče svojemu bratu Simeonu: »Pojdi z menoj v mojo usodo, da se bova bojevala proti Kanaancem, in tudi jaz grem s teboj v tvojo usodo.« Simeon je šel z njim. 4 Juda je šel gori in GOSPOD jim je dal Kanaance in Perizejce v roke; in pobili so jih v Bezeku deset tisoč mož. 5 V Bezeku so našli Adonibezeka in se bojevali z njim ter pobili Kanaance in Perizejce. 6 Adonibezek pa je zbežal; zasledovali so ga, ga ujeli in mu odsekali palce na rokah in nogah. 7 Adonibezek pa reče: »Sedemdeset kraljev je z odsekanimi prsti na rokah in nogah zbiralo hrano pod mojo mizo. Kakor sem jaz storil, tako mi je Bog povrnil.« In pripeljali so ga v Jeruzalem in tam je umrl. 8 Judovi sinovi so se bojevali proti Jeruzalemu, ga zavzeli, ga udarili z ostrino meča in mesto požgali. 9 In potem so se Judovi sinovi odpravili dol, da bi se bojevali proti Kanaancem, ki so prebivali v gorovju, na jugu in v dolini. 10 Juda je šel proti Kanaancem, ki so prebivali v Hebronu (Hebronu pa je bilo prej ime Kirjatharba), in so pobili Šešaja, Ahimana in Talmaja. 11 Od tam je šel proti prebivalcem Debirja; Debir pa se je prej imenoval Kirjatsefer. 12 Kaleb pa reče: Kdor udari Kirjatsefer in ga zavzame, mu bom dal svojo hčer Akso za ženo. 13 In Otniel, sin Kenaza, mlajšega brata Kalebovega, ga je zavzel; in dal mu je svojo hčer Akso za ženo. 14 Ko je prišla k njemu, ga je spodbudila, naj od njenega očeta zahteva polje. Ko je sestopila z osla, ji je Kaleb rekel: »Kaj hočeš?« 15 In mu je rekla: »Daj mi blagoslov! Dal si mi namreč južno deželo, daj mi tudi izvire vode.« Kaleb ji je dal zgornje in spodnje izvire. 16 Sinovi Kenejca, Mojzesovega tasta, so šli iz palmovega mesta z Judovimi sinovi v Judovo puščavo, ki leži južno od Arada, in so šli ter se naselili med ljudstvom. 17 Juda je šel s svojim bratom Simeonom in pobil Kanaance, ki so prebivali v Zefatu, in ga popolnoma uničil. In mesto se je imenovalo Horma. 18 Juda je zavzel tudi Gazo z njenim ozemljem, Askelon z njegovim ozemljem in Ekron z njegovim ozemljem. 19 GOSPOD je bil z Judo in je pregnal prebivalce gore, prebivalcev doline pa ni mogel pregnati, ker so imeli železne vozove. 20 In dali so Hebron Kalebu, kakor je rekel Mojzes; in pregnal je od tod tri sinove Anakove. 21 Benjaminovi sinovi pa niso pregnali Jebusejcev, ki so prebivali v Jeruzalemu; Jebusejci pa prebivajo z Benjaminovimi sinovi v Jeruzalemu do današnjega dne. 22 Tudi Jožefova hiša je šla proti Betelu, in GOSPOD je bil z njimi.
23 In Jožefova hiša je poslala raziskat Betel. (Ime mesta je bilo prej Luz.) 24 In ogledniki so videli moža, ki je prihajal iz mesta, in so mu rekli: »Pokaži nam, prosim, vhod v mesto, in izkazali ti bomo usmiljenje.« 25 Ko jim je pokazal vhod v mesto, so mesto udarili z ostrino meča, moža pa so z vso njegovo družino izpustili. 26 Mož je šel v deželo Hetejcev in tam sezidal mesto ter ga imenoval Luz; to je njegovo ime do današnjega dne. 27 Manase ni pregnal prebivalcev Betseana in njegovih vasi, niti Taanaha in njegovih vasi, niti prebivalcev Dora in njegovih vasi, niti prebivalcev Ibleama in njegovih vasi, niti prebivalcev Megidda in njegovih vasi; ampak Kanaanci so ostali prebivali v tisti deželi. 28 Ko je Izrael postal močan, je začel Kanaance davščino nalagati, vendar jih ni povsem pregnal. 29 Tudi Efraim ni pregnal Kanaancev, ki so prebivali v Gezerju; Kanaanci pa so prebivali v Gezerju med njimi. 30 Zebulon ni pregnal prebivalcev Kitrona niti prebivalcev Nahalola, ampak Kanaanci so prebivali med njimi in so jim postali davkoplačevalci. 31 Aser ni pregnal prebivalcev Acha, prebivalcev Sidona, Ahlaba, Akziba, Helbe, Afika in Rehoba. 32 Ašerjevci pa so prebivali med Kanaanci, prebivalci dežele, ker jih niso pregnali. 33 Neftali ni pregnal prebivalcev Betšemeša in Betanata, temveč je prebival med Kanaanci, prebivalci dežele. Vendar so jim prebivalci Betšemeša in Betanata postali davkoplačevalci. 34 Amorejci so Danove sinove potisnili v goro, ker jim niso dovolili, da bi šli v dolino. 35 Amorejci pa so prebivali na gori Heres v Ajalonu in v Šaalbimu, vendar je roka Jožefove hiše prevladala, tako da so postali davkoplačevalci. 36 Meja Amorejcev pa se je raztezala od vzpona do Akrabíma, od skale in navzgor. POGLAVJE 2 1 In angel Gospodov pride iz Gilgala v Bohim in reče: Izpeljal sem vas iz Egipta in vas pripeljal v deželo, ki sem jo prisegel vašim očetom, in rekel sem: Nikoli ne bom prelomil svoje zaveze z vami. 2 Ne sklepajte zaveze s prebivalci te dežele; podrli boste njihove oltarje, a niste poslušali mojega glasu. Zakaj ste to storili? 3 Zato sem tudi rekel: Ne bom jih pregnal pred vami, ampak bodo kakor trnje v vaših bokih in njihovi bogovi vam bodo v zanko. 4 Ko je angel Gospodov govoril te besede vsem sinovom Izraelovim, je ljudstvo povzdignilo svoj glas in jokalo. 5 In ta kraj so imenovali Bohim in tam so darovali GOSPODU. 6 Ko je Jozue odpustil ljudstvo, so Izraelovi sinovi šli vsak v svojo dediščino, da bi posedli deželo. 7 In ljudstvo je služilo GOSPODU vse dni Jozueta in vse dni starešin, ki so preživeli Jozueta, saj so videli vsa velika dela GOSPODA, ki jih je storil za Izraela. 8 In Jozue, sin Nunov, služabnik GOSPODOV, je umrl, star sto deset let. 9 Pokopali so ga na meji njegove dediščine v TimnatHeresu, na Efraimovem gorovju, na severni strani hriba Gaaš.