Eksodus POGLAVJE 1 1 To so torej imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt; vsi možje in njegova družina so prišli z Jakobom. 2 Ruben, Simeon, Levi in Juda, 3 Isahar, Zebulun in Benjamin, 4 Dan in Naftali, Gad in Aser. 5 In vseh duš, ki so izšle iz Jakobovega ledja, je bilo sedemdeset duš: kajti Jožef je bil že v Egiptu. 6 In Jožef je umrl in vsi njegovi bratje in ves ta rod. 7 In Izraelovi sinovi so bili plodni in so se obilno razmnoževali in množili ter postali nadvse mogočni; in dežela je bila polna njih. 8 Nad Egiptom je vstal nov kralj, ki ni poznal Jožefa. 9 In rekel je svojemu ljudstvu: Glej, ljudstvo Izraelovih sinov je več in močnejše od nas: 10 Dajmo, ravnajmo modro z njimi; da se ne pomnožijo in se zgodi, da se, ko pride do vojne, pridružijo tudi našim sovražnikom in se bojujejo proti nam, in tako jih dvignejo iz dežele. 11 Zato so nadnje postavili nadzornike, da so jih potolažili z njihovimi bremeni. In zgradili so faraonu zakladni mesti, Pithom in Raamses. 12 Toda bolj ko so jih stiskali, bolj so se množili in rasli. In bili so žalostni zaradi Izraelovih sinov. 13 In Egipčani so prisilili Izraelove sinove, da so strogo služili: 14 In zagrenili so jim življenje s trdim suženjstvom, z malto in opeko in z vsakovrstno službo na polju: vsa njihova služba, v katero so jih silili služiti, je bila stroga. 15 In egiptovski kralj je govoril hebrejskim babicam, od katerih je bilo eni ime Shiphrah, drugi pa Puah: 16 In rekel je, Ko opravljate službo babice pri hebrejskih ženskah in jih vidite na blatu; če bo sin, ga ubijte; če pa bo hči, naj ostane živa. 17 Toda babice so se bale Boga in niso storile, kakor jim je zapovedal egiptovski kralj, ampak so moške otroke rešile pri življenju. 18 In egiptovski kralj je poklical babice in jim rekel: Zakaj ste storili to stvar in ste moške otroke rešili pri življenju? 19 In babice so rekle faraonu: Ker Hebrejke niso kakor Egipčanke; saj so živahne in rodijo, preden pridejo babice k njim. 20 Bog je torej dobro ravnal z porodnicami: in ljudstvo se je množilo in zelo močno postalo. 21 In zgodilo se je, ker so se babice bale Boga, da jim je zgradil hiše. 22 In faraon je zapovedal vsemu svojemu ljudstvu, rekoč: Vsakega sina, ki se bo rodil, vrzite v reko in vsako hčer pustite pri življenju. POGLAVJE 2 1 In odšel je mož iz Levijeve hiše in vzel za ženo Levijevo hčer. 2 In žena je spočela in rodila sina; in ko ga je videla, da je lep otrok, ga je skrivala tri mesece.
3 In ko ga ni mogla več skrivati, je zanj vzela skrinjo iz grmovja, jo namazala s sluzjo in smolo ter položila otroka vanjo; in položila ga je v zastavice ob bregu reke. 4 In njegova sestra je stala od daleč, da bi vedela, kaj se mu bo zgodilo. 5 In faraonova hči je prišla dol, da bi se umila pri reki; in njene deklice so hodile ob bregu reke; in ko je med zastavami zagledala skrinjo, je poslala svojo služkinjo ponjo. 6 Ko jo je odprla, je zagledala otroka in glej, dojenček joka. In zasmili se mu in reče: To je eden izmed Hebrejcev otrok. 7 Nato je njegova sestra rekla faraonovi hčeri: »Ali naj grem in pokličem dojiljo Hebrejk, da ti doji otroka? 8 Faraonova hči ji je rekla: Pojdi! In služkinja je šla in poklicala otrokovo mater. 9 Faraonova hči ji je rekla: »Odpelji tega otroka in mi ga doji, in dal ti bom plačilo. In žena je vzela otroka in ga dojila. 10 Otrok je rasel in pripeljala ga je k faraonovi hčeri in postal je njen sin. Poimenovala ga je Mojzes in rekla: Ker sem ga potegnila iz vode. 11 In zgodilo se je tiste dni, ko je Mojzes odrasel, da je šel k svojim bratom in si ogledal njihova bremena; in opazil je Egipčana, ki je udaril Hebrejca, enega od njegovih bratov. 12 In pogledal je sem in tja in ko je videl, da ni nobenega človeka, je ubil Egipčana in ga skril v pesek. 13 In ko je šel drugi dan ven, glej, dva moža Hebrejca sta se prepirala in rekel je tistemu, ki je storil krivico: Zakaj tepeš svojega bližnjega? 14 In rekel je: Kdo te je postavil za kneza in sodnika nad nami? ali me hočeš ubiti, kakor si ubil Egipčana? In Mojzes se je prestrašil in rekel: »Resnično je ta stvar znana. 15 Ko je faraon to slišal, je hotel Mojzesa ubiti. Toda Mojzes je pobegnil pred faraonom in se naselil v midjanski deželi in sedel pri vodnjaku. 16 Madianski duhovnik je imel sedem hčera; prišle so in začrpali vodo ter napolnili korita, da so napojili čredo svojega očeta. 17 Pastirji so prišli in jih odgnali, toda Mojzes je vstal in jim pomagal ter napojil njihovo čredo. 18 In ko so prišli k svojemu očetu Reuelu, je rekel: »Kako to, da ste prišli danes tako kmalu?« 19 In rekli so: Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev in nam tudi načrpal dovolj vode in napojil čredo. 20 In rekel je svojim hčeram: In kje je? zakaj si zapustila človeka? pokliči ga, da bo jedel kruh. 21 In Mojzes je bil zadovoljen, da ostane pri možu; in dal je Mojzesu svojo hčer Ziforo. 22 In rodila mu je sina, in dal mu je ime Geršom, ker je rekel: Tujec sem bil v tuji deželi. 23 In čez nekaj časa se je zgodilo, da je egiptovski kralj umrl: in Izraelovi sinovi so vzdihovali zaradi suženjstva in so jokali in njihov vpitje je prišel do Boga zaradi suženjstva. 24 In Bog je slišal njihovo stokanje in Bog se je spomnil svoje zaveze z Abrahamom, z Izakom in z Jakobom. 25 In Bog je pogledal na Izraelove sinove in Bog jih je spoštoval.