Deuteronomy POGLAVJE 1 1 To so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu onstran Jordana v puščavi, v ravnini nasproti Rdečega morja, med Paranom, Tofelom, Labanom, Hazerotom in Dizahabom. 2 (Od Horeba po poti gore Seir do Kadešbarneje je enajst dni potovanja.) 3 In zgodilo se je v štiridesetem letu, v enajstem mesecu, na prvi dan v mesecu, da je Mojzes govoril Izraelovim sinovom glede na vse, kar mu je GOSPOD dal v zapoved; 4 Potem ko je ubil Sihona, amorejskega kralja, ki je prebival v Hešbonu, in Oga, basanskega kralja, ki je prebival v Astarotu v Edreju: 5 Na tej strani Jordana, v moabski deželi, je Mojzes začel oznanjati to postavo, rekoč: 6 GOSPOD, naš Bog, nam je govoril na Horebu, rekoč: Dovolj dolgo ste prebivali na tej gori. 7 Obrni se in pojdi na pot ter pojdi na goro Amorejcev in v vse kraje blizu nje, na ravnini, v hribih in v dolini ter na jugu in ob morju, v deželo Kanaancev in na Libanon, do velike reke, reke Evfrat. 8 Glej, dal sem ti deželo: pojdi in posezi deželo, ki jo je GOSPOD prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jo bo dal njim in njihovemu potomstvu za njimi. 9 In takrat sem vam govoril, rekoč: Sam vas ne morem nositi: 10 GOSPOD, vaš Bog, vas je pomnožil, in glejte, danes ste po množičnosti kakor zvezde na nebu. 11 (GOSPOD, Bog vaših očetov, naj vas naredi tisočkrat več, kot ste, in vas blagoslovi, kakor vam je obljubil!) 12 Kako naj jaz sam nosim tvojo težo, tvoje breme in tvoj prepir? 13 Vzemite si modre in razumne može med svojimi rodovi in postavil jih bom za vladarje nad vami. 14 In vi ste mi odgovorili in rekli: Dobro je, da storimo, kar si rekel. 15 Tako sem vzel poglavarje vaših rodov, modre in znane, in jih postavil za poglavarje nad vami, za poveljnike nad tisoči, za poveljnike nad stotniki, za poveljnike nad petdesetniki in za poveljnike nad desetniki in za poveljnike med vašimi rodovi. 16 Takrat sem zapovedal vašim sodnikom, rekoč: Poslušajte pravde med svojimi brati in sodite pravično med vsakim človekom in njegovim bratom ter tujcem, ki je z njim. 17 Ne spoštujte oseb v sodbi; vendar boste slišali tako majhne kot velike; ne bojte se obličja človeka; kajti sodba je Božja: in pravda, ki je zate pretežka, prinesi jo k meni, in jaz jo bom slišal. 18 In takrat sem vam zapovedal vse, kar morate storiti. 19 In ko smo se odpravili s Horeba, smo šli skozi vso tisto veliko in strašno puščavo, ki ste jo videli ob poti do gore Amorejcev, kakor nam je zapovedal GOSPOD, naš Bog; in prišli smo v Kadešbarnejo. 20 In rekel sem vam: Prišli ste na goro Amorejcev, ki nam jo daje GOSPOD, naš Bog.
21 Glej, GOSPOD, tvoj Bog, ti je dal deželo; pojdi gori in jo posedi, kakor ti je rekel GOSPOD, Bog tvojih očetov; ne bojte se in ne obupajte se. 22 In približali ste se mi vsak izmed vas in rekli: Poslali bomo može pred seboj in preiskali nas bodo po deželi ter nam sporočili, po kateri poti moramo iti gor in v katera mesta bomo prišli. 23 In ta beseda mi je bila všeč; in vzel sem dvanajst mož izmed vas, enega iz rodu: 24 In obrnili so se in se povzpeli na goro ter prišli do doline Eškol in jo raziskali. 25 In vzeli so sadove dežele v svoje roke in nam jih prinesli dol ter nam sporočili in rekli: Dobra dežela je, ki nam jo daje GOSPOD, naš Bog. 26 Vendar niste hoteli iti gor, ampak ste se uprli zapovedi GOSPODA, svojega Boga: 27 In godrnjali ste v svojih šotorih in govorili: Ker nas je GOSPOD sovražil, nas je izpeljal iz egiptovske dežele, da nas izroči v roke Amorejcem, da nas pokončajo. 28 Kam naj gremo gor? naši bratje so nam odvrnili srce, rekoč: Ljudstvo je večje in višje od nas; mesta so velika in obzidana do neba; poleg tega smo tam videli Anakimove sinove. 29 Tedaj sem vam rekel: Ne bojte se in ne bojte se jih. 30 GOSPOD, tvoj Bog, ki gre pred teboj, on se bo bojeval zate, kakor ti je storil v Egiptu pred tvojimi očmi; 31 In v puščavi, kjer si videl, kako te je GOSPOD, tvoj Bog, nosil, kakor človek nosi svojega sina, na vsej poti, po kateri si hodil, dokler nisi prišel v ta kraj. 32 Vendar v tej stvari niste verjeli GOSPODU, svojemu Bogu, 33 Ki je šel pred vami na pot, da bi vam poiskal kraj za postavitev vaših šotorov, ponoči v ognju, da bi vam pokazal, po kateri poti morate iti, in v oblaku podnevi. 34 In GOSPOD je slišal glas vaših besed, se je razsrdil in prisegel, rekoč: 35 Zagotovo nobeden od teh mož te hudobne generacije ne bo videl tiste dobre dežele, ki sem jo prisegel dati vašim očetom, 36 Reši Kaleba, Jefunejevega sina; videl bo to in njemu bom dal deželo, po kateri je stopal, in njegovim otrokom, ker je popolnoma sledil GOSPODU. 37 Tudi GOSPOD se je razsrdil name zaradi vas, rekoč: Tudi ti ne boš šel tja! 38 Toda Jozue, sin Nunov, ki stoji pred teboj, bo šel tja; spodbudi ga, kajti on bo dal Izraelu v dediščino. 39 Še več, vaši otroci, za katere ste rekli, da bodo plen, in vaši otroci, ki tistega dne niso poznali dobrega in hudega, bodo šli tja in njim bom to dal in posedli jih bodo. 40 Ti pa se obrni in pojdi v puščavo po poti Rdečega morja. 41 Tedaj ste odgovorili in mi rekli: Grešili smo zoper GOSPODA, šli bomo gor in se bojevali po vsem, kar nam je zapovedal GOSPOD, naš Bog. In ko ste si vsak opasal svoje bojno orožje, ste bili pripravljeni iti na hrib. 42 In GOSPOD mi je rekel: Reci jim: Ne hodite gor in ne boj se; saj nisem med vami; da ne boste poraženi pred svojimi sovražniki. 43 Tako sem vam govoril; in niste hoteli poslušati, ampak ste se uprli zapovedi GOSPODOVI in šli predrzno na hrib. 44 In Amorejci, ki so prebivali na tisti gori, so prišli zoper vas in vas preganjali, kakor počnejo čebele, in vas uničili v Seiru vse do Horme.