2. Samuelova knjiga POGLAVJE 1 1 Zgodi se pa po Savlovi smrti, ko se je David vrnil po poboju Amalečanov in je David ostal dva dni v Ziklagu; 2 Tretji dan pa je prišel mož iz Savlovega tabora z raztrganimi oblačili in s prstjo na glavi. Ko je prišel k Davidu, je padel na tla in se priklonil. 3 David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Ta mu je rekel: »Iz Izraelovega tabora sem pobegnil.« 4 David ga je vprašal: »Kako se je zgodilo? Prosim, povej mi.« Odgovoril je: »Ljudstvo je zbežalo iz bitke in veliko ljudstva je padlo in umrlo; tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.« 5 David pa reče mladeniču, ki mu je to povedal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?« 6 Mladenič, ki mu je sporočil, pa reče: »Slučajno sem prišel na goro Gilboo. Savel se je naslonil na svojo sulico, vozovi in konjeniki pa so mu močno sledili.« 7 In ko se je ozrl nazaj, me je zagledal in me poklical. In odgovoril sem: Tukaj sem. 8 In mi je rekel: »Kdo si?« Odgovoril sem mu: »Amalečan sem.« 9 Rekel mi je: »Stopi name in me ubij, kajti stiska me je prišla, ker je moja duša še cela v meni.« 10 Stopil sem nadenj in ga ubil, ker sem bil prepričan, da ne bo mogel živeti, potem ko je padel. Vzel sem krono, ki je bila na njegovi glavi, in zapestnico, ki je bila na njegovi roki, in ju prinesel sem svojemu gospodu. 11 David je tedaj prijel svoja oblačila in jih raztrgal, prav tako pa tudi vsi možje, ki so bili z njim. 12 Žalovali so, jokali in se postili do večera za Savla in za Jonatana, sina njegovega, za ljudstvo Gospodovo in za hišo Izraelovo, ker so padli pod mečem. 13 David je vprašal mladeniča, ki mu je to povedal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Sin sem tujca, Amalečana.« 14 David mu je rekel: »Kako se nisi bal iztegniti roke, da bi uničil Gospodovega maziljenca?« 15 David je poklical enega od mladeničev in mu rekel: »Pridi bližje in ga napadi!« Ta ga je udaril, tako da je umrl. 16 David mu je rekel: »Tvoja kri bodi na tvojo glavo, kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, ko so rekla: Ubil sem Gospodovega maziljenca.« 17 David je zapel tole žalostinko za Savlom in za njegovim sinom Jonatanom: 18 (Ukazal jim je tudi, naj učijo Judove otroke streljanja z lokom: glejte, to je zapisano v Jašerjevi knjigi.) 19 Lepota Izraelova je ubita na tvojih višavah! Kako so padli mogočni! 20 Ne povejte tega v Gatu, ne razglašujte tega po ulicah Askelona, da se ne bodo veselile hčere Filistejcev, da se ne bodo hčere neobrezanih veselile. 21 Gore Gilboe, naj ne bo rose in naj ne bo dežja na vas, niti polja daritev! Kajti tam je ščit junakov gnusno zavržen, ščit Savlov, kakor da ne bi bil mazilil z oljem. 22 Od krvi pobitih, od tolšče junakov se Jonatanov lok ni vrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen. 23 Savel in Jonatan sta bila v življenju ljubka in prijetna, v smrti pa se nista ločila: hitrejša od orlov, močnejša od levov.
24 Hčere Izraelove, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat z drugimi okraski, ki vam je dal zlate okraske na oblačila. 25 Kako so padli junaki sredi boja! Jonatan, bil si prebit na svojih višavah. 26 Žal mi je zate, brat moj Jonatan. Zelo prijeten si mi bil. Tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, boljša od ljubezni žensk. 27 Kako so padli junaki in kako je izginilo bojno orožje! POGLAVJE 2 1 In zgodilo se je po tem, da je David vprašal GOSPODA, rekoč: Ali naj grem v katero od Judovih mest? In GOSPOD mu je rekel: Pojdi gori. In David je rekel: Kam naj grem gori? In on je rekel: V Hebron. 2 David je torej šel tja gor in z njim tudi njegovi dve ženi, Ahinoama Jezreelka in Abigajila, Nabalova žena Karmeličanka. 3 David je pripeljal gori tudi može, ki so bili z njim, vsakega z njegovo družino, in naselili so se v mestih Hebrona. 4 In možje iz Judovega doma so prišli in tam pomazilili Davida za kralja nad hišo Judovo. In Davidu so povedali: »Možje iz Jabesa v Gileadu so pokopali Savla.« 5 David je poslal sle k možem v Jabeš Gileádu in jim rekel: »Blagoslovljeni bodite od GOSPOD, ker ste izkazali to milost svojemu gospodu, Savlu, in ste ga pokopali.« 6 In sedaj naj vam GOSPOD izkaže milost in zvestobo, in tudi jaz vam bom povrnil to milost, ker ste to storili. 7 Zato sedaj okrepite roke in bodite hrabri! Kajti vaš gospodar Savel je mrtev, in tudi hiša Judova me je mazilila za kralja nad seboj. 8 Abner, sin Nerjev, poveljnik Savlove vojske, pa je vzel Savlovega sina Išbošeta in ga pripeljal v Mahanajim; 9 In ga je postavil za kralja nad Gileadom, nad Ašurci, nad Jezreelom, nad Efraimom, nad Benjaminom in nad vsem Izraelom. 10 Savlov sin Išbošet je bil star štirideset let, ko je začel kraljevati nad Izraelom, in vladal je dve leti. Judova hiša pa je sledila Davidu. 11 David je kraljeval v Hebronu nad hišo Judovo sedem let in šest mesecev. 12 Abner, sin Nerjev, in služabniki Išbošeta, sina Savlovega, so šli iz Mahanajima v Gibeon. 13 Joab, sin Cerujin, in Davidovi služabniki so šli ven in se zbrali ob Gibeonskem ribniku. Usedli so se, eden na eni strani ribnika, drugi na drugi strani ribnika. 14 Abner je rekel Joabu: »Naj mladeniči vstanejo in se igrajo pred nami.« Joab je rekel: »Naj vstanejo!« 15 Tedaj so vstali in šli naprej dvanajst Benjaminovcev, ki so bili od Išbošeta, Savlovega sina, in dvanajst Davidovih služabnikov. 16 Vsak je zgrabil svojega bližnjega za glavo in mu zabodel meč v bok, tako da sta skupaj padla na tla. Zato se je tisti kraj imenoval Helkat Hazurim, ki je v Gibeonu. 17 Tisti dan je bila zelo huda bitka, in Abnerja in Izraelove može so Davidovi služabniki premagali. 18 Tam so bili trije Zervijini sinovi: Joab, Abišaj in Asahel. Asahel pa je bil lahke noge kakor divja srna. 19 Asahel pa je zasledoval Abnerja in se ni obrnil ne na desno ne na levo, da bi zasledoval Abnerja.