2. kronika POGLAVJE 1 1 Salomon, sin Davidov, se je okrepil v svojem kraljestvu in GOSPOD, njegov Bog, je bil z njim in ga je silno poveličal. 2 Tedaj je Salomon govoril vsemu Izraelu, tisočnikom in stotnikom, sodnikom in vsakemu upravitelju v vsem Izraelu, poglavarjem družin. 3 Salomon in vsa občina z njim sta šla na višavo, ki je bila v Gibeonu, kajti tam je bil shodni šotor Božji, ki ga je bil v puščavi naredil Mojzes, služabnik Gospodov. 4 Skrinjo Božjo pa je David prenesel iz Kirjat-Jearima na kraj, ki ga je David pripravil zanjo, saj ji je postavil šotor v Jeruzalemu. 5 In bronasti oltar, ki ga je bil naredil Bezaleel, sin Urija, sina Hurovega, je postavil pred GOSPODOV šotor; in Salomon in občina sta ga iskala. 6 Salomon je šel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospodom, ki je bil pri shodnem šotoru, in je na njem daroval tisoč žgalnih daritev. 7 Tisto noč se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.« 8 Salomon pa reče Bogu: »Izkazal si veliko usmiljenje mojemu očetu Davidu in me postavil za kralja namesto njega.« 9 Zdaj pa, GOSPOD Bog, naj se izpolni tvoja obljuba, dana mojemu očetu Davidu! Kajti postavil si me za kralja nad ljudstvom, ki je po številčnosti kakor prah zemlje. 10 Daj mi torej modrost in znanje, da bom lahko hodil in prihajal pred tem ljudstvom! Kajti kdo more soditi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko? 11 Bog pa reče Salomonu: Ker je bilo to v tvojem srcu in nisi prosil bogastva, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov, niti nisi prosil dolgega življenja, ampak si prosil modrosti in znanja zase, da bi sodil moje ljudstvo, nad katerim sem te postavil za kralja, 12 Modrost in znanje sta ti dana; dal ti bom bogastvo, premoženje in čast, kakršne ni imel noben kralj pred teboj in je tudi ne bo imel za teboj. 13 Salomon se je vrnil s poti na višavo, ki je bila v Gibeonu, v Jeruzalem, izpred shodnega šotora, in kraljeval nad Izraelom. 14 Salomon je zbral vozove in konjenike; imel je tisoč štiristo vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je postavil v mesta za vozove in pri kralju v Jeruzalemu. 15 Kralj je v Jeruzalemu naredil srebra in zlata kakor kamenja, cedrov pa je naredil kakor smokve v dolini, ker jih je bilo veliko. 16 Salomon je dal pripeljati konje iz Egipta in laneno prejo; kraljevi trgovci so prejemali laneno prejo po ceni. 17 In pripeljali so in odpeljali iz Egipta voz za šeststo srebrnih šeklov in konja za sto petdeset; in tako so s svojo pomočjo pripeljali konje za vse hetejske kralje in za sirske kralje. POGLAVJE 2 1 Salomon se je odločil, da bo zgradil hišo imenu Gospodovemu in hišo za svoje kraljestvo.
2 Salomon je določil sedemdeset tisoč mož, da bi nosili bremena, in osemdeset tisoč, da bi sekali v gori, in tri tisoč šeststo, da bi jih nadzorovali. 3 Salomon je poslal tirskemu kralju Huramu in sporočil: »Kakor si storil z mojim očetom Davidom in mu poslal cedre, da si je zgradil hišo, v kateri bo prebival, tako stori tudi z menoj.« 4 Glej, zidam hišo imenu GOSPODA, svojega Boga, da jo posvetim njemu in da bom pred njim zažigal dišeče kadilo in dajal vedno kruhove poroke ter žgalne daritve zjutraj in zvečer, ob sobotah in ob mlajih in ob praznikih GOSPODA, našega Boga. To je večna postava za Izraela. 5 Hiša, ki jo gradim, je velika, kajti naš Bog je velik nad vsemi bogovi. 6 Kdo pa mu more sezidati hišo, ko ga nebesa in nebesa nebes ne morejo obseči? Kdo sem torej jaz, da bi mu sezidal hišo, razen da bi pred njim zažigal daritev? 7 Pošlji mi torej zdaj moža, spretnega za delo z zlatom, srebrom, bronom, železom, škrlatom, karmezinom in modrim, ki zna klesariti skupaj z mojstri, ki so z mano v Judeji in Jeruzalemu, in ki jih je priskrbel moj oče David. 8 Pošlji mi tudi cedrov, jelk in algumov iz Libanona, kajti vem, da so tvoji služabniki spretni v sekanju lesa na Libanonu; in glej, moji služabniki bodo s tvojimi služabniki, 9 da mi pripravijo obilo lesa, kajti hiša, ki jo bom gradil, bo čudovita in velika. 10 In glej, tvojim služabnikom, sekačem lesa, bom dal dvajset tisoč meric tolčene pšenice, dvajset tisoč meric ječmena, dvajset tisoč batov vina in dvajset tisoč batov olja. 11 Tirski kralj Huram je nato Salomonu poslal pismo in rekel: »Ker GOSPOD ljubi svoje ljudstvo, te je postavil za kralja nad njim.« 12 Nadalje je Huram rekel: »Slavljen bodi GOSPOD, Bog Izraelov, ki je naredil nebo in zemljo, ki je dal kralju Davidu modrega sina, obdarjenega z razumnostjo in razumom, da bi zgradil hišo GOSPODU in hišo za svoje kraljestvo.« 13 In zdaj sem poslal prebrisanega moža, obdarjenega z razumnostjo, iz rodu mojega očeta Hurama, 14 Sin žene izmed Danovih hčera, njegov oče pa je bil Tirec, spreten v obdelavi zlata, srebra, brona, železa, kamna, lesa, škrlatne in modre barve, tankega platna in karmeza, v rezbarjenju kakršnih koli rezbarjenj in v izmišljanju vsakršnih načrtov, ki mu bodo predloženi, s svojimi prebrisanimi možmi in s prebrisanimi možmi mojega gospoda Davida, tvojega očeta. 15 Zdaj pa naj pošlje pšenico, ječmen, olje in vino, o katerih je govoril moj gospod, svojim služabnikom. 16 In lesa iz Libanona bomo sekali, kolikor ga boš potreboval, in ti ga bomo v plovcih pripeljali po morju v Jopo, ti pa ga boš odpeljal v Jeruzalem. 17 Salomon je preštel vse tujce, ki so bili v Izraelovi deželi, po štetju, s katerim jih je preštel njegov oče David; in našli so jih sto tri tisoč šeststo in petdeset tisoč. 18 In postavil jih je sedemdeset tisoč za nosilce bremen, osemdeset tisoč za sekače v gori in tri tisoč šeststo nadzornikov, da bi ljudstvu dajali delo. POGLAVJE 3 1 Salomon je začel graditi hišo Gospodovo v Jeruzalemu na gori Moriji, kjer se je Gospod prikazal njegovemu očetu