1 Samuelova POGLAVJE 1 1 Bil pa je mož iz Ramathajmzofima z Efrajimskega gorovja, po imenu Elkana, sin Jerohama, sinu Elihuja, sinu Tohuja, sinu Zufovega, Efratejec. 2 Imel je dve ženi; eni je bilo ime Ana, drugi pa Penina. Penina je imela otroke, Ana pa ni imela otrok. 3 Ta mož je vsako leto hodil iz svojega mesta, da bi molil in daroval Gospodu nad vojskami v Šilu. Tam sta bila tudi Elijeva sinova, Hofni in Pinhas, Gospodova duhovnika. 4 Ko je prišel čas, da je Elkana daroval, je dal svoji ženi Penini in vsem njenim sinovom in hčeram deleže. 5 Ani pa je dal dostojen delež, kajti ljubil jo je, toda GOSPOD ji je zaprl maternico. 6 Tudi njen nasprotnik jo je hudo dražil, da bi jo razjezil, ker ji je GOSPOD zaprl maternico. 7 In tako je delal vsako leto, kadar je šla v hišo Gospodovo, jo je tako razdražila; zato je jokala in ni jedla. 8 Elkana ji je rekel, njen mož: »Hana, zakaj jokaš in zakaj ne ješ? In zakaj je tvoje srce žalostno? Ali ti nisem jaz boljši od desetih sinov?« 9 Ana je vstala, potem ko so jedli in pili v Šilu. Duhovnik Eli pa je sedel na stolu ob stebru Gospodovega templja. 10 Bila je pa v bridkosti v duši in je molila h GOSPODU ter močno jokala. 11 In zaobljubila se je in rekla: »Gospod nad vojskami, če se boš res ozrl na stisko svoje dekle in se me spomnil in ne boš pozabil svoje dekle, ampak boš svoji dekle dal moškega sina, ga bom dala GOSPODU vse dni njegovega življenja in britev se ne bo dotaknila njegove glave.« 12 Medtem ko je še naprej molila pred GOSPODOM, je Eli opazoval njena usta. 13 Ana je govorila v svojem srcu; le ustnice so se ji premikale, glasu njenega pa se ni slišalo. Zato je Eli mislil, da je bila pijana. 14 Eli ji je rekel: »Doklej boš še pijana? Nehaj piti vino.« 15 Ana pa odgovori in reče: Ne, gospod moj, jaz sem žena žalostnega duha. Nisem pila ne vina ne opojne pijače, ampak sem izlila svojo dušo pred Gospodom. 16 Ne štej svoje dekle za hčer hudobije, kajti doslej sem govorila iz obilja svoje pritožbe in žalosti. 17 Eli je odgovoril in rekel: »Pojdi v miru! Bog Izraelov naj ti izpolni prošnjo, ki si jo od njega zahtevala.« 18 In rekla je: »Naj tvoja dekla najde milost v tvojih očeh!« Žena je šla svojo pot in jedla, in njen obraz ni bil več žalosten. 19 Zgodaj zjutraj so vstali in se poklonili pred GOSPODOM, nato pa so se vrnili in prišli domov v Ramo. Elkana je spoznal svojo ženo Ano in GOSPOD se je je spomnil. 20 Ko je Ana spočela, je rodila sina in mu dala ime Samuel, rekoč: »Prosila sem ga od GOSPODA.« 21 Mož Elkana pa je šel z vso svojo hišo, da bi daroval GOSPODU letno daritev in svojo zaobljubo. 22 Ana pa ni šla gor, kajti rekla je svojemu možu: »Ne bom šla gor, dokler se otrok ne odstavi, potem ga bom pripeljala, da se pokaže pred Gospodom in tam ostane za vedno.«
23 Njen mož Elkana ji je rekel: »Stori, kar se ti zdi prav, in ostani, dokler ga ne odstaviš; le naj GOSPOD izpolni svojo besedo.« Žena je torej ostala in dojila sina, dokler ga ni odstavila. 24 Ko ga je odstavila, ga je vzela s seboj s tremi voli, eno efo moke in mehom vina ter ga pripeljala v hišo GOSPODOVO v Šilo. Deček pa je bil še majhen. 25 Zaklali so vola in pripeljali otroka k Eliju. 26 In rekla je: »O, moj gospod, kakor živi tvoja duša, moj gospod, jaz sem tista ženska, ki je stala tukaj ob tebi in molila h GOSPODU.« 27 Za tega otroka sem molila in GOSPOD mi je izpolnil prošnjo, ki sem jo prosila k njemu: 28 Zato sem ga tudi posodil GOSPODU; vse dni, ko bo živel, bo posojen GOSPODU. In tam je molil GOSPODA. POGLAVJE 2 1 Ana je molila in rekla: »Moje srce se veseli v GOSPODU, moj rog se vzdiguje v GOSPODU, moja usta so se razširila nad mojimi sovražniki, ker se veselim tvojega odrešenja.« 2 Nihče ni svetejši kakor GOSPOD, kajti ni ga razen tebe, in ni skale kakor naš Bog. 3 Ne govorite več tako prevzetno, naj ne pride ošabnost iz vaših ust, kajti GOSPOD je Bog znanja in on pretehta dejanja. 4 Loki junakov so zlomljeni, in tisti, ki so se spotaknili, so opasani z močjo. 5 Tisti, ki so bili siti, so se zaposlili za kruh, in lačni so ponehali, tako da je nerodovitna rodila sedem otrok, in ki ima veliko otrok, je oslabela. 6 GOSPOD ubija in oživlja, spušča v podzemlje in dviga. 7 GOSPOD osiromaši in bogati, poniža in povzdiguje. 8 Dvigne reveža iz prahu in berača dvigne iz gnojišča, da ga postavi med kneze in mu da v dediščino prestol slave. Kajti stebri zemlje so GOSPODOVI in na njih je postavil vesolje. 9 Varoval bo noge svojih svetih, hudobneži pa bodo molčali v temi, kajti z močjo nihče ne bo zmagal. 10 Gospodovi nasprotniki bodo raztreščeni, z neba bo grmel nad njimi. Gospod bo sodil konce zemlje in dal moč svojemu kralju ter povišal rog svojega maziljenca. 11 Elkana je šel v Ramo domov. Deček pa je služil GOSPODU pred duhovnikom Elijem. 12 Elijevi sinovi pa so bili nerodni; niso poznali GOSPODA. 13 Duhovniki so imeli med ljudstvom navado, da je kadar koli kdo daroval daritev, prišel duhovnikov služabnik, medtem ko se je meso kuhalo, s kavljem s tremi zobmi v roki; 14 In vrgel ga je v ponev, kotel, lonec ali lonec; vse, kar je kavelj dvignil, si je duhovnik vzel. Tako so storili v Šilu vsem Izraelcem, ki so prišli tja. 15 Preden so zažgali tolščo, je prišel duhovnikov služabnik in rekel darovalcu: »Daj mesa za peko duhovniku, kajti ne bo vzel tvojega kuhanega mesa, ampak surovega.« 16 Če mu je kdo rekel: »Naj takoj sežgejo tolščo in potem vzemi, kolikor si želi tvoja duša,« mu je odgovoril: »Ne, ampak mi jo daj zdaj; če pa ne, jo bom vzel na silo.« 17 Greh mladeničev je bil torej zelo velik pred GOSPODOM, kajti ljudje so gnusili GOSPODOVO daritev.