1. kraljev POGLAVJE 1 1 Kralj David pa je bil star in v letih; pokrili so ga z oblačili, a se ni ogrel. 2 Njegovi služabniki so mu rekli: »Naj poiščejo za mojega gospoda, kralja, mlado devico, da bo stala pred kraljem in ga negovala ter ležala v tvojem naročju, da se bo moj gospod, kralj, ogrel.« 3 Iskali so torej lepo dekle po vsej Izraelovi deželi in našli so Abišago, Šunamitko, ter jo pripeljali h kralju. 4 Dekle pa je bilo zelo lepo in je cenilo kralja ter mu streglo; kralj pa je ni prepoznal. 5 Adonija, Hagitin sin, se je vzvišeno povzdignil in rekel: »Jaz bom kralj.« Pripravil si je vozove in konjenike ter petdeset mož, ki so tekli pred njim. 6 Oče ga ni nikoli razjezil z besedami: »Zakaj si to storil?« Bil je zelo postaven mož in mati ga je rodila za Absalomom. 7 Posvetoval se je z Joabom, sinom Cerujinim, in z duhovnikom Abiatarjem; in ti, ki so sledili Adoniju, so mu pomagali. 8 Duhovnik Zadok, Jojadov sin Benaja, prerok Natan, Šimej, Rei in Davidovi junaki niso bili z Adonijo. 9 Adonija je zaklal ovce, goveda in pitano govedo pri Zoheletu, ki je blizu En-Rogela, in poklical vse svoje brate, kraljeve sinove, in vse Judove može, kraljeve služabnike. 10 Preroka Natana, Benaja, junakov in brata Salomona pa ni poklical. 11 Zato je Natan rekel Batšebi, Salomonovi materi: »Ali nisi slišala, da Adonija, Hagitin sin, kraljuje, in David, naš gospod, tega ne ve?« 12 Zdaj pa pridi, prosim, da ti svetujem, da rešiš svoje življenje in življenje svojega sina Salomona. 13 Pojdi in pojdi h kralju Davidu ter mu povej: »Ali nisi ti, moj gospod, kralj, prisegel svoji dekli: ‚Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?‘ Zakaj torej kraljuje Adonija?« 14 Glej, medtem ko boš še govoril tam s kraljem, bom tudi jaz prišel za teboj in potrdil tvoje besede. 15 Batšeba je šla h kralju v sobo; kralj pa je bil zelo star, in Abišaža Šunamitja je stregla kralju. 16 Batšeba se je priklonila in se poklonila kralju. Kralj pa je rekel: »Kaj hočeš?« 17 In mu je rekla: »Gospod moj, prisegel si pri Gospodu, svojem Bogu, svoji dekli: ‚Tvoj sin Salomon bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu.‘« 18 In zdaj, glej, Adonija kraljuje, in zdaj, moj gospod, kralj, ti tega ne veš. 19 Zaklal je obilo volov, pitanih goved in ovac ter poklical vse kraljeve sinove in duhovnika Abiatarja in vojskovodjo Joaba; Salomona, tvojega služabnika, pa ni poklical. 20 In ti, gospod moj, kralj, oči vsega Izraela so uprte vate, da jim poveš, kdo bo sedel na prestolu mojega gospoda kralja za njim. 21 Sicer se bo zgodilo, da bosta jaz in moj sin Salomon, ko bo moj gospod, kralj, ležala k svojim očetom, šteta za prestopnika. 22 In glej, medtem ko je še govorila s kraljem, je prišel tudi prerok Natan.
23 In kralju so sporočili: »Glej, prerok Natan!« Ko je prišel pred kralja, se mu je priklonil z obrazom do tal. 24 Natan pa reče: »Moj gospod, o kralj, si li rekel: Adonija bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu?« 25 Danes je namreč šel dol in zaklal obilo volov, pitanih goved in ovac ter poklical vse kraljeve sinove in poveljnike vojske ter duhovnika Abiatarja. In glej, jedo in pijejo pred njim in pravijo: »Bog živi, kralj Adonija!« 26 Mene pa, tvojega služabnika, in Zadoka duhovnika, in Benaja, Jojadovega sina, in tvojega služabnika Salomona, ni poklical. 27 Ali je to storil moj gospod kralj, pa nisi tega razodel svojemu služabniku, ki bo za njim sedel na prestolu mojega gospoda kralja? 28 Kralj David je odgovoril in rekel: »Pokličite mi Batšebo!« In prišla je pred kralja in se postavila pred kralja. 29 Kralj je prisegel in rekel: »Kakor res živi GOSPOD, ki je rešil mojo dušo iz vse stiske,« 30 Kakor sem ti prisegel pri GOSPODU, Izraelovem Bogu, rekoč: Salomon, sin tvoj, bo kraljeval za menoj in on bo sedel na mojem prestolu namesto mene, tako bom danes zagotovo storil. 31 Tedaj se je Batšeba priklonila z obrazom do tal, se poklonila kralju in rekla: »Naj živi moj gospod, kralj David, na veke!« 32 Kralj David je rekel: »Pokličite mi duhovnika Zadoka, preroka Natana in Jojadovega sina Benaja.« In prišli so pred kralja. 33 Kralj jim je tudi rekel: »Vzemite s seboj služabnike svojega gospoda in posadite mojega sina Salomona na mojo mulo ter ga pripeljite doli v Gihon!« 34 In naj ga tam duhovnik Zadok in prerok Natan pomazilita za kralja nad Izraelom! Zatrobite na trobento in recite: »Bog živi kralj Salomon!« 35 Potem pojdite za njim gor, da pride in sede na moj prestol; kajti on bo kraljeval namesto mene; in postavil sem ga za poglavarja nad Izraelom in nad Judo. 36 Benaja, sin Jojadov, je odgovoril kralju in rekel: »Amen! Tako naj reče GOSPOD, Bog mojega gospoda kralja.« 37 Kakor je bil GOSPOD z mojim gospodom, kraljem, tako naj bo tudi s Salomonom in naj njegov prestol poveča nad prestol mojega gospoda, kralja Davida. 38 Duhovnik Zadok, prerok Natan, Jojadov sin Benaja, Kereťanci in Peleťanci so šli dol in posadili Salomona na Davidovo mulo ter ga pripeljali v Gihon. 39 Duhovnik Zadok je vzel rog z oljem iz shodnega šotora in mazilil Salomona. Zatrobili so na trobento in vse ljudstvo je vzkliknilo: »Bog živi kralj Salomon!« 40 In vse ljudstvo je šlo za njim in ljudstvo je igralo na piščali ter se veselilo od velikega veselja, tako da se je zemlja trgala od njihovega zvoka. 41 Adonija in vsi gostje, ki so bili z njim, so to slišali, ko so že pojedli. Ko je Joab slišal zvok trobente, je rekel: »Zakaj je v mestu tako hrupno?« 42 Ko je še govoril, glej, je prišel Jonatan, sin duhovnika Abiatarja. Adonija mu je rekel: »Pridi noter, kajti hraber mož si in prinašaš dobre novice.« 43 Jonatan pa odgovori in reče Adoniju: »Resnično, naš gospod kralj David je postavil Salomona za kralja.« 44 Kralj je poslal z njim duhovnika Zadoka, preroka Natana, Jojadovega sina Benaja in Kereťane in Peleťane, da so ga posadili na kraljevo mulo.