Visoka pesem POGLAVJE 1 1 Pesem pesmi, ki je Salomonova. 2 Naj me poljubi s poljubi svojih ust, kajti tvoja ljubezen je boljša od vina. 3 Zaradi vonja tvojih dobrih mazil je tvoje ime kakor razlito mazilo, zato te ljubijo device. 4 Potegni me, da te bomo pognali za teboj! Kralj me je pripeljal v svoje sobane. Veselili se bomo in se veselili v tebi, spominjali se bomo tvoje ljubezni bolj kakor vina; pošteni te ljubijo. 5 Črna sem, a lepa, o hčere jeruzalemske, kakor kedarski šotori, kakor Salomonove zavese. 6 Ne glejte me, ker sem črna, ker me je sonce pogledalo. Otroci moje matere so se jezili name, postavili so me za čuvaja vinogradov, svojega vinograda pa nisem varovala. 7 Povej mi, ti, ki te ljubi moja duša, kje paseš, kje daješ svoji čredi počivati opoldne? Zakaj bi se moral kakor tisti, ki se umika od čred tvojih tovarišev? 8 Če ne veš, o najlepša med ženami, pojdi po stopinjah črede in pasi svoje kozličke ob pastirskih šotorih. 9 Primerjal sem te, o moja draga, s skupino konj na faraonovih vozovih. 10 Lica tvoja so lepa z vrstami draguljev, tvoj vrat z zlatimi verižicami. 11 Naredili ti bomo zlate okraske s srebrnimi čepi. 12 Medtem ko kralj sedi za svojo mizo, moja narda oddaja svoj vonj. 13 Snop mire mi je ljubljeni moj, vso noč bo ležal med mojimi prsmi. 14 Ljubljeni moj mi je kakor grozd kamilice v vinogradih Engedija. 15 Glej, kako lepa si, draga moja; glej, kako lepa si, oči imaš kakor golobice. 16 Glej, kako lep si, ljubljeni moj, in prijeten, tudi naša postelja je zelena. 17 Tramovi naše hiše so iz cedre, naši tramovi pa iz jelke. POGLAVJE 2 1 Jaz sem saronska vrtnica in šmarnica v dolinah. 2 Kakor lilija med trnjem, takšna je moja ljubezen med hčerami. 3 Kakor jablana med drevesi v gozdu, tak je moj ljubljeni med sinovi. Z velikim veseljem sem sedela v njegovi senci in njegov sad je bil sladek v mojem okusu. 4 Pripeljal me je v gostilno, in njegov prapor nad mano je bila ljubezen. 5 Okrepite me z vrči, tolažite me z jabolki, kajti ljubezni sem se naveličal. 6 Njegova levica je pod mojo glavo, desnica pa me objema. 7 Zapovedujem vam, hčere jeruzalemske, pri srnah in košutah na polju, da ne prebudite in ne zbudite mojega ljubljenega, dokler mu ne bo všeč. 8 Glas mojega ljubljenega! Glej, prihaja, skače po gorah, poskakuje po gričih. 9 Ljubljeni moj je kakor srna ali mlad jelen: glej, stoji za našim zidom, gleda skozi okna, se kaže skozi rešetko.
10 Ljubljeni moj je spregovoril in mi rekel: Vstani, draga moja, lepa moja, in pridi stran! 11 Kajti glej, zima je minila, dež je ponehal in izginil; 12 Rože se pojavljajo na zemlji; prišel je čas ptičjega petja in glas želve se sliši v naši deželi; 13 Figovo drevo poganja svoje zelene fige in trte z mlado grozdjem lepo dišijo. Vstani, draga moja, lepa moja, in pojdi stran. 14 O golobica moja, ki si v skalnih razpokah, v skritih kotičkih stopnic, daj mi videti tvoj obraz, daj mi slišati tvoj glas; kajti tvoj glas je sladek in tvoj obraz je lep. 15 Ujemite nam lisice, majhne lisice, ki uničujejo trte, kajti naše trte imajo mlado grozdje. 16 Ljubljeni moj je moj in jaz sem njegova; on pase med lilijami. 17 Dokler se ne zdani in sence ne zbežijo, se obrni, ljubljeni moj, in bodi kakor srna ali mladi jelen na gorah Betherja. POGLAVJE 3 1 Ponoči sem na svoji postelji iskala tistega, ki ga ljubi moja duša; iskala sem ga, a ga nisem našla. 2 Vstala bom in hodila po mestu, po ulicah in po velikih poteh, iskala bom tistega, ki ga ljubi moja duša. Iskala sem ga, a ga nisem našla. 3 Našli so me stražarji, ki hodijo po mestu; in jim sem rekel: Ste videli tistega, ki ga ljubi moja duša? 4 Malo časa sem šla od njih, pa sem našla njega, ki ga ljubi moja duša. Objela sem ga in ga nisem izpustila, dokler ga nisem pripeljala v hišo svoje matere in v sobo tiste, ki me je spočela. 5 Zapovedujem vam, hčere jeruzalemske, pri srnah in košutah na polju, da ne prebudite in ne zbudite mojega ljubljenega, dokler mu ne bo všeč. 6 Kdo je ta, ki prihaja iz puščave kakor stebri dima, dišeč z miro in kadilom, z vsemi praški trgovcev? 7 Glej, postelja njegova, Salomonova je; okoli nje leži šestdeset junakov izmed junakov Izraelovih. 8 Vsi držijo meče, vešči bojevanja; vsak ima meč na stegnu zaradi strahu ponoči. 9 Kralj Salomon si je naredil voz iz libanonskega lesa. 10 Stebre ji je naredil iz srebra, podstavek iz zlata, prevleko iz škrlatne barve, sredino pa je prekrival z ljubeznijo za jeruzalemske hčere. 11 Pojdite ven, hčere sionske, in poglejte kralja Salomona s krono, s katero ga je okronala njegova mati na dan njegove zaroke in na dan veselja njegovega srca. POGLAVJE 4 1 Glej, kako lepa si, draga moja; glej, kako lepa si! V laseh imaš golobje oči, tvoji lasje so kakor čreda koz, ki se pojavljajo z gore Gileadske. 2 Tvoji zobje so kakor čreda ostriženih ovac, ki so prišle gor iz kopališča; vse med njimi rodijo dvojčke in nobena ni neplodna. 3 Tvoje ustnice so kakor škrlatna nit in tvoj govor je lep; tvoja senca so kakor košček granatnega jabolka v tvojih kodrih. 4 Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, zgrajen za orožarno, na katerem visi tisoč ščitov, vsi ščiti junakov.