Salomonovi psalmi UVOD Ta zbirka osemnajstih vojnih pesmi je darilo starodavnega semitskega pisca. Izvirni rokopis je propadel, na srečo pa so se ohranili grški prevodi, pred kratkim pa se je pojavila tudi sirska različica istih pesmi, ki jo je leta 1909 prvič objavil v angleščini dr. Rendel Harris. Datum nastanka je mogoče določiti v sredino prvega stoletja pred našim štetjem, ker je tema teh pesmi Pompejeva dejanja v Palestini in njegova smrt v Egiptu leta 48 pr. n. št. Ti psalmi so imeli pomembno mesto in so bili v zgodnji Cerkvi zelo razširjeni. Pogosto so omenjeni v različnih kodeksih in zgodovinah prvih nekaj stoletij krščanske dobe. Kasneje so se iz nerazložljivih razlogov izgubili in so jih za našo uporabo našli šele po preteku mnogih stoletij. Poleg literarne vrednosti trobentajočega ritma teh verzov imamo tukaj tudi poglavje vznemirljive starodavne zgodovine, ki ga je napisal očividec. Pompej prihaja z Zahoda. Na utrdbah uporablja ovne. Njegovi vojaki oskrunijo oltar. Po strašni karieri je ubit v Egiptu. V "pravičnih" teh psalmov vidimo farizeje; v "grešnikih" vidimo saduceje. To je ep o velikem ljudstvu v mukah velike krize. POGLAVJE 1 V stiski sem klical h Gospodu, K Bogu, ko so napadli grešniki. Nenadoma se je pred mano zaslišal vojni alarm; Rekel sem: Uslišal me bo, ker sem poln pravičnosti. V srcu sem mislil, da sem poln pravičnosti, Ker sem bila premožna in sem obogatela z otroki. Njihovo bogastvo se je razširilo po vsej zemlji, In njihova slava do konca zemlje. Vzdignjeni so bili do zvezd; Rekli so, da nikoli ne bodo navijali. V svoji blaginji pa so postali predrzni, In bili so brez razumevanja, Njihovi grehi so bili skriti, In niti jaz nisem imel nobenega znanja o njih. Njihovi prestopki so presegli prestopke poganov pred njimi;
Popolnoma so oskrunili Gospodove svete stvari. POGLAVJE 2 Ko se je grešnik prevzetno prevzel, je z ovnom podrl utrjene zidove, In nisi ga zadržal. Tuji narodi so se povzpeli na tvoj oltar, Ponosno so ga teptali s sandali; Ker so sinovi Jeruzalema oskrunili Gospodove svete reči, Z krivicami je oskrunil Božje daritve. Zato je rekel: Vrzite jih daleč od mene; Pred Bogom je bilo zaničeno, Bilo je popolnoma osramočeno; Sinovi in hčere so bili v hudem ujetništvu, Zapečaten je bil njihov vrat, žigosan je bil med narodi. Po njihovih grehih jim je ravnal, Kajti prepustil jih je v roke tistih, ki so zmagali. Odvrnil je svoj obraz od usmiljenja nad njimi, Mladi in stari in njihovi otroci skupaj; Kajti vsi so storili hudo, ker niso poslušali. In nebesa so se razjezila, In zemlja se jih je gnusila; Saj noben človek na njem ni storil tega, kar so storili oni, In zemlja je vse prepoznala Tvoje pravične sodbe, o Bog. Sinove Jeruzalema so postavili v posmeh v zameno za vlačuge v njem; Vsak popotnik je vstopil v polni dnevni svetlobi. Zasmehovali so se z njihovimi prestopki, kakor so to sami počeli; Pri polni dnevni svetlobi so razkrili svoje pregrehe. In hčere jeruzalemske so bile oskrunjene po tvoji sodbi, Ker so se oskrunili z nenaravnim spolnim odnosom. Zaradi teh stvari me boli v črevesju in v globini. In vendar te bom opravičil, o Bog, s poštenim srcem, Kajti v tvojih sodbah se razodeva tvoja pravičnost, o Bog. Kajti grešnikom si povrnil po njihovih delih, Da, glede na njihove grehe, ki so bili zelo hudobni. Razkril si njihove grehe, da bi se očitna tvoja sodba; Z zemlje si izbrisal njihov spomin. Bog je pravični sodnik, In ne gleda na osebo. Kajti narodi so sramotili Jeruzalem in ga teptali; Njena lepota je bila potegnjena s prestola slave. Namesto lepih oblačil si je opasala raševino, Namesto krone je imela okoli glave vrv. Snela je veličastno krono, ki ji jo je Bog nadel,