Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali Delo Job 33:27–30 27 On gleda ljudi in če kdo reče: »Grešil sem in izkrivil, kar je bilo prav, in mi ni koristilo;« 28 On bo rešil svojo dušo iz jame in njegovo življenje bo videlo luč. 29 Glej, vse to Bog pogosto stori človeku, 30 da bi njegovo dušo rešil iz jame, da bi ga razsvetlila luč živih. Job 36:5–15 5 Glej, Bog je mogočen in ne zaničuje nikogar, močan je v moči in modrosti. 6 Ne varuje življenja hudobneža, ampak daje pravico revnim. 7 Ne odvrača oči od pravičnih, ampak s kralji so na prestolu, da, utrjuje jih za vedno in so povišani. 8 In če so zvezani v okove in držani v vrveh stiske; 9 Tedaj jim pokaže njihovo delo in njihove pregrehe, ki so jih preveč storili. 10 Odpira jim tudi uho za vzgojo in jim zapoveduje, naj se odvrnejo od krivice. 11 Če ga bodo ubogali in mu služili, bodo svoje dni preživeli v blaginji in svoja leta v veselju. 12 Če pa ne bodo ubogali, bodo pokončani pod mečem in bodo umrli brez vednosti. 13 Hinavci pa v srcu kopičijo jezo, ne vpijejo, ko jih zveže. 14 Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi. 15 Rešuje ubogega iz njegove stiske in mu odpira ušesa v stiski. Job 42:1–6 1 Job je odgovoril GOSPODU in rekel: 2 Vem, da zmoreš vse in da ti nobena misel ne more biti odvzeta. 3 Kdo je ta, ki skriva nasvet brez spoznanja? Zato sem govoril, česar nisem razumel, stvari prečudovite zame, ki jih nisem poznal. 4 Poslušaj te, prosim, in govoril bom; vprašal te bom, in ti mi boš razodel. 1
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
5 Slišal sem o tebi, le po ušesu, zdaj pa te vidi moje oko. 6 Zato se gnušam samega sebe in se kesam v prahu in pepelu.
Samson Sodniki 16:28–31 28 Samson je klical h GOSPODU in rekel: »Gospod BOŽE, spomni se me, prosim, in me, prosim, okrepi, samo tokrat, o Bog, da se bom enkrat maščeval Filistejcem za svoji dve očesi.« 29 Samson se je z desno roko prijel za dva srednja stebra, na katerih je stala hiša in na katerih je bila podprta, za enega, za drugega pa za levo. 30 Samson pa je rekel: »Naj umrem s Filistejci!« In priklonil se je z vso močjo, in hiša se je zrušila na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. Tako je bilo mrtvih, ki jih je pobil ob svoji smrti, več kakor tistih, ki jih je pobil v svojem življenju. 31 Njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta so prišli dol, ga vzeli, ga prinesli gor in ga pokopali med Zoro in Eštaolom v grobu njegovega očeta Manoaha. In sodil je Izraelu dvajset let.
David Psalm 6:1–10 1 GOSPOD, ne karaj me v svoji jezi in me ne kaznuj v svoji vročini. 2 Usmili se me, GOSPOD, kajti slaboten sem; GOSPOD, ozdravi me, kajti moje kosti so trpele. 3 Tudi moja duša je zelo prizadeta, toda ti, GOSPOD, doklej? 4 Vrni se, GOSPOD, reši mojo dušo, reši me zaradi svojega usmiljenja. 5 Kajti v smrti ni spomina nate; v grobu kdo se ti bo zahvalil? 6 Utrujen sem od svojega stokanja; vso noč si postiljam posteljo za plavanje, s solzami zalivam svojo posteljo. 7 Oko mi bledi od žalosti, stara se zaradi vseh mojih sovražnikov. 8 Pojdite od mene, vsi, ki delate krivico, kajti GOSPOD je slišal glas mojega joka. 9 GOSPOD je uslišal mojo prošnjo, GOSPOD bo sprejel mojo molitev. 10 Naj se vsi moji sovražniki osramotijo in močno zamerijo, naj se vrnejo in se nenadoma osramotijo. Psalm 51:1–19 1 (Velikemu glasbeniku, Davidov psalm, ko je k njemu prišel prerok Natan, potem ko je šel k Batšebi.) Usmili se me, o Bog, po svoji milosti, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe. 2 Popolnoma me operi moje krivde in očisti me mojega greha. 3 Kajti priznavam svoje prestopke in moj greh je vedno pred mano. 4 Zoper tebe, samo tebe sem grešil in storil to hudo v tvojih očeh, da bi bil pravičen, ko govoriš, in čist, ko sodiš. 5 Glej, v krivici sem bil rojen in v grehu me je spočela moja mati. 6 Glej, v srcu hrepeniš po resnici in v skritem me boš naučil modrosti. 7 Očisti me z izopom, in bom čist; umij me, in bom bolj bel od snega. 8 Daj mi slišati veselje in veselje, da se bodo veselile kosti, ki si jih zlomil. 9 Skrij svoj obraz pred mojimi grehi in izbriši vse moje krivde. 10 Ustvari v meni čisto srce, o Bog, in prenovi pravega duha v meni. 11 Ne zavrzi me izpred svojega obličja in ne vzemi mi svojega svetega duha. 12 Vrni mi veselje svojega odrešenja in me podpri s svojim svobodnim duhom. 13 Tedaj bom prestopnike učil tvojih poti in grešniki se bodo spreobrnili k tebi. 14 Reši me krivde za prelito kri, o Bog, Bog mojega odrešenja, in moj jezik bo prepeval tvojo pravičnost.
2
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
15 Gospod, odpri moje ustnice in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo. 16 Žrtve si ne želiš, sicer bi jo dal; žgalne daritve ti niso všeč. 17 Žrtve Bogu so skrušen duh: skrušenega in ponižnega srca, o Bog, ne boš zaničeval. 18 Delaj dobro Sionu po svoji dobri volji, sezidaj jeruzalemsko obzidje. 19 Tedaj ti bodo všeč daritve pravičnosti, žgalne daritve in žgalne daritve; tedaj bodo darovali junce na tvojem oltarju. Psalm 86:1–17 1 (Davidova molitev.) Nagni svoje uho, GOSPOD, in usliši me, kajti ubog sem in potreben. 2 Varuj mojo dušo, kajti svet sem; ti, moj Bog, reši svojega služabnika, ki zaupa vate. 3 Usmili se me, Gospod, kajti kličem k tebi vsak dan. 4 Razveseli dušo svojega služabnika, kajti k tebi, Gospod, dvigam svojo dušo. 5 Kajti ti, Gospod, si dober in odpuščaš, bogat v usmiljenju do vseh, ki te kličejo. 6 GOSPOD, prisluhni moji molitvi in poslušaj glas mojih prošenj. 7 Na dan svoje stiske te bom klical, kajti ti me boš uslišal. 8 Med bogovi ni nikogar, ki bi bil tebi enak, o GOSPOD, in ni del, ki bi bila enaka tvojim delom. 9 Vsi narodi, ki si jih ustvaril, bodo prišli in se poklonili pred teboj, o GOSPOD, in slavili bodo tvoje ime. 10 Kajti ti si velik in delaš čudežne stvari, ti si edini Bog. 11 Uči me svoje poti, o GOSPOD, da bom hodil v tvoji resnici; združi moje srce, da se bo balo tvojega imena. 12 Slavil te bom, Gospod, moj Bog, z vsem srcem svojim, in slavil bom tvoje ime na veke. 13 Kajti veliko je tvoje usmiljenje z menoj, rešil si mojo dušo iz najglobljega pekla. 14 O Bog, prevzetni so se dvignili zoper mene in množice nasilnežev so iskale mojo dušo, a te niso postavile predse. 15 Ti pa, Gospod, si Bog, poln usmiljenja in milostljiv, potrpežljiv in bogat v usmiljenju in resnici. 16 Obrni se k meni in usmili se me, daj svojo moč svojemu služabniku in reši sina svoje dekle. 17 Pokaži mi znamenje dobrega, da ga bodo videli tisti, ki me sovražijo, in se bodo osramotili, ker si mi ti, GOSPOD, pomagal in me tolažil. Psalm 103:1–22 1 (Davidov psalm.) Slavi GOSPODA, duša moja, in vse, kar je v meni, slavi njegovo sveto ime. 2 Slavi GOSPODA, duša moja, in ne pozabi vseh njegovih dobrot, 3 Ki odpušča vse tvoje krivde, ki ozdravlja vse tvoje bolezni; 4 Ki odkupuje tvoje življenje iz pogube, ki te krona z dobroto in usmiljenjem; 5 Ki nasičuje tvoja usta z dobrimi rečmi, da se tvoja mladost obnavlja kakor orlu. 6 GOSPOD izvršuje pravičnost in sodbo za vse zatirane. 7 Mojzesu je razodel svoje poti, Izraelovim sinovom svoja dejanja. 8 Usmiljen in milostljiv je GOSPOD, počasen za jezo in bogat v usmiljenju. 9 Ne bo večno grajal in ne bo večno ohranjal svoje jeze. 10 Ni ravnal z nami po naših grehih in nam ni povrnil po naših krivdah. 11 Kakor je namreč nebo visoko nad zemljo, tako veliko je njegovo usmiljenje do tistih, ki se ga bojijo. 12 Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč je od nas oddaljil naše pregrehe. 13 Kakor se oče usmili svojih otrok, tako se GOSPOD usmili tistih, ki se ga bojijo. 14 Kajti on pozna našo zgradbo, spominja se, da smo prah. 15 Človekovi dnevi so kakor trava, kakor poljska roža uspeva. 16 Kajti veter ga zapiha in ga ni več, in njegov kraj ga ne bo več poznal. 17 Gospodovo usmiljenje pa je od vekomaj do vekomaj nad tistimi, ki se ga bojijo, in njegova pravičnost nad otroki;
3
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
18 Njim, ki se držijo njegove zaveze in se spominjajo njegovih zapovedi, da bi jih izpolnjevali. 19 GOSPOD je postavil svoj prestol v nebesih in njegovo kraljestvo vlada nad vsem. 20 Slavite GOSPODA, njegovi angeli, ki ste močni, ki izpolnjujete njegove zapovedi in poslušate glas njegove besede. 21 Slavite GOSPODA, vse njegove vojske, vi, služabniki njegovi, ki izpolnjujete njegovo voljo. 22 Slavite GOSPODA, vsa njegova dela na vseh krajih njegovega gospostva; slavite GOSPODA, o moja duša. Psalm 130:1–8 1 Iz globin kličem k tebi, o GOSPOD. 2 Gospod, usliši moj glas, prisluhni ušesom svojim prošnjam. 3 Če boš, GOSPOD, opazoval krivice, kdo bo obstal? 4 Toda pri tebi je odpuščanje, da se te bodo bali. 5 Čakam GOSPODA, moja duša čaka in v njegovo besedo upam. 6 Moja duša čaka GOSPODA bolj nego tisti, ki budno čakajo na jutro, pravim, bolj nego tisti, ki budno čakajo na jutro. 7 Izrael naj upa v GOSPODA, kajti pri GOSPODU je usmiljenje in pri njem je obilje odrešenja. 8 In odkupil bo Izraela vseh njegovih krivic.
Manase O Gospod, Vsemogočni Bog naših očetov, Abrahama, Izaka in Jakoba, in njihovega pravičnega potomstva; ki si ustvaril nebo in zemljo z vsem njenim okrasjem; ki si z besedo svoje zapovedi zvezal morje; ki si zaprl globino in jo zapečatil s svojim strašnim in slavnim imenom; ki se te vsi ljudje bojijo in trepetajo pred tvojo močjo; kajti veličino tvoje slave ni mogoče prenesti in tvoja jezna grožnja grešnikom je pomembna: toda tvoja usmiljena obljuba je neizmerljiva in nedoumljiva; kajti ti si Najvišji Gospod, velikega sočutja, dolgotrpen, zelo usmiljen in se kesaš hudobije ljudi. Ti, o Gospod, si po svoji veliki dobroti obljubil kesanje in odpuščanje tistim, ki so grešili proti tebi: in po svojem neskončnem usmiljenju si grešnikom določil kesanje, da se bodo rešili. Zato ti, o Gospod, ki si Bog pravičnih, nisi določil kesanja pravičnim, kakor Abrahamu, Izaku in Jakobu, ki niso grešili proti tebi; Toda meni, grešniku, si določil kesanje, kajti grešil sem bolj, kot je peska morskega. Moji prestopki, o Gospod, so se pomnožili, moji prestopki so se pomnožili in nisem vreden gledati in videti nebeške višine zaradi množice svojih krivic. Z mnogimi železnimi sponami sem sključen, da ne morem dvigniti glave in nimam odrešitve, kajti izzval sem tvojo jezo in storil hudo pred teboj. Nisem izpolnjeval tvoje volje in se nisem držal tvojih zapovedi. Postavil sem si gnusobe in pomnožil prestopke. Zdaj pa sklanjam kolena svojega srca in te prosim za milost. Grešil sem, o Gospod, grešil sem in priznavam svoje krivice. Zato te ponižno prosim, odpusti mi, o Gospod, odpusti mi in me ne pokončaj z mojimi krivicami. Ne jezi se name za vedno, da bi mi prihranil hudo, in me ne obsodi na najnižje dele zemlje. Kajti ti si Bog, Bog tistih, ki se kesajo; in v meni boš pokazal vso svojo dobroto, kajti mene, nevrednega, boš rešil po svojem velikem usmiljenju. Zato te bom slavil na veke, vse dni svojega življenja, kajti vse sile nebes te hvalijo in tvoja je slava na veke vekov. Amen.
Jona Jona 2:1–10 1 Jona je iz ribjega trebuha molil h GOSPODU, svojemu Bogu, 2 In rekel je: »Zaradi svoje stiske sem klical h GOSPODU in me je uslišal; iz osrčja podzemlja sem klical in ti si uslišal moj glas.« 3 Vrgel si me v globino, sredi morja, in vode so me obkrožile; vsi tvoji valovi in valovi so šli čezme.
4
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
4 Tedaj sem rekel: Izgnan sem izpred tvojega obličja, a vendar se bom spet ozrl proti tvojemu svetemu templju. 5 Vode so me obdajale vse do duše, globina me je obdala, alge so mi ovile glavo. 6 Šel sem doli v podnožje gora; zemlja me je obdajala s svojimi zapahi za vedno; vendar si moje življenje rešil iz trohnenja, o GOSPOD, moj Bog. 7 Ko je moja duša v meni otrpnila, sem se spomnil GOSPODA in moja molitev je prišla k tebi, v tvoj sveti tempelj. 8 Tisti, ki se lotevajo lažnih nečimrnosti, zapuščajo lastno usmiljenje. 9 Jaz pa ti bom daroval z glasom zahvale, izpolnil bom, kar sem obljubil. Od GOSPODA je rešitev. 10 In GOSPOD je spregovoril ribi in ta je izbljuvala Jona na suho.
Azarija Molitev Azarija 1:1–22 1 Hodili so sredi ognja, hvalili Boga in slavili Gospoda. 2 Azarija je vstal in molil takole. Sredi ognja je odprl usta in rekel: 3 Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov! Tvoje ime je vredno hvale in slave na veke! 4 Kajti pravičen si v vsem, kar si nam storil; resnična so vsa tvoja dela, tvoje poti so prave in vse tvoje sodbe so resnične. 5 V vsem, kar si storil nad nami in nad svetim mestom naših očetov, Jeruzalemom, si izvršil resnično sodbo; kajti po resnici in pravičnosti si vse to storil nad nami zaradi naših grehov. 6 Saj smo grešili in storili krivico, ko smo se oddaljili od tebe. 7 V vsem smo prestopili in nismo ubogali tvojih zapovedi, jih ne izpolnjevali in nismo delali tako, kakor si nam zapovedal, da bi nam bilo dobro. 8 Zato si vse, kar si nam prinesel, in vse, kar si nam storil, storil po pravičnosti. 9 In izročil si nas v roke brezpravnih sovražnikov, najbolj sovražnih zapuščencev Boga, in nepravičnemu kralju in najbolj hudobnemu na vsem svetu. 10 In zdaj ne moremo odpreti svojih ust, postali smo sramota in posmeh tvojim služabnikom in tistim, ki te častijo. 11 Vendar nas ne izroči povsem zaradi svojega imena in ne razveljavi svoje zaveze! 12 In ne odvzemi nas svojega usmiljenja zaradi Abrahama, svojega ljubljenega, zaradi Izaka, svojega služabnika, in zaradi svojega svetega Izraela. 13 katerim si govoril in obljubil, da boš pomnožil njihovo seme kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki leži na morskem bregu. 14 Kajti mi, o GOSPOD, smo postali manjši od vseh narodov in danes smo zaradi svojih grehov potlačeni po vsem svetu. 15 Ni v tem času ne kneza ne preroka ne voditelja ne žgalne daritve ne klavne daritve ne kadila ne kraja, kjer bi se darovalo pred teboj in bi se doseglo usmiljenje. 16 Vendar bodimo sprejeti v skesanem srcu in ponižnem duhu. 17 Kakor pri žgalnih daritvah ovnov in volov in kakor pri desettisočih pitanih jagnjet, tako naj bo danes naša daritev pred teboj in daj, da bomo lahko povsem šli za teboj, kajti ne bodo osramočeni tisti, ki zaupajo vate. 18 In zdaj hodimo za teboj z vsem srcem, bojimo se te in iščemo tvoje obličje. 19 Ne osramoti nas, temveč ravnaj z nami po svoji milosti in po obilnosti svojega usmiljenja. 20 Reši nas tudi po svojih čudovitih delih in daj slavo svojemu imenu, o GOSPOD! Naj se osramotijo vsi, ki tvojim služabnikom povzročajo hudo. 21 In naj bodo osramočeni v vsej svoji moči in sili in naj bo njihova krepkost zlomljena; 22 In naj spoznajo, da si ti Bog, edini Bog in slaven po vsem svetu.
5
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
Nehemija Nehemija 1:1–11 1 Besede Nehemija, Hahalijevega sina. Zgodilo se je v mesecu kislevu, v dvajsetem letu, ko sem bil v gradu Susanu, 2 Da je prišel Hanani, eden mojih bratov, on in nekateri možje iz Jude; in vprašal sem jih o Judih, ki so pobegnili, ki so ostali od ujetništva, in o Jeruzalemu. 3 In rekli so mi: »Ostanek ujetnikov, ki je tam v pokrajini še ostal, je v veliki stiski in sramoti. Tudi jeruzalemsko obzidje je podrto in njegova vrata so požgana z ognjem.« 4 Ko sem slišal te besede, sem sedel in jokal ter žaloval nekaj dni, se postil in molil pred Bogom nebes, 5 In rekel: »Prosim te, GOSPOD, Bog nebes, veliki in strašni Bog, ki hraniš zavezo in milost tistim, ki te ljubijo in izpolnjujejo njegove zapovedi!« 6 Naj bo tvoje uho pozorno in tvoje oči odprte, da boš slišal molitev svojega služabnika, ki jo zdaj molim pred teboj, podnevi in ponoči, za Izraelove sinove, tvoje služabnike, in priznal grehe Izraelovih sinov, ki smo jih grešili proti tebi; grešil sva jaz in hiša mojega očeta. 7 Zelo smo se pokvarili proti tebi in nismo izpolnjevali zapovedi, postav in sodb, ki si jih zapovedal svojemu služabniku Mojzesu. 8 Spomni se, prosim, besede, ki si jo zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, rekoč: Če boste prestopili, vas bom razkropil med narode. 9 Če pa se obrnete k meni in se boste držali mojih zapovedi ter jih izpolnjevali, četudi bi bili med vami izgnani do skrajnega konca neba, jih bom zbral tudi od tam in jih pripeljal na kraj, ki sem ga izbral, da tam prebiva moje ime. 10 To so tvoji služabniki in tvoje ljudstvo, ki si jih odkupil s svojo veliko močjo in s svojo močno roko. 11 Prosim te, GOSPOD, naj bo tvoje uho pozorno na molitev tvojega služabnika in na molitev tvojih služabnikov, ki se bojijo tvojega imena. Prosim, daj svojemu služabniku danes srečo in daj mu usmiljenje v očeh tega moža! Bil sem namreč kraljev točaj.
Gospodova molitev Matej 6:9–13 9 Molite torej takole: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. 10 Pridi tvoje kraljestvo! Zgodi se tvoja volja tako v nebesih kot na zemlji. 11 Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 12 In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. 13 In ne vpelji nas v skušnjavo, ampak reši nas hudega! Kajti tvoje je kraljestvo in moč in slava na veke. Amen. Luka 11:1–4 1 Zgodi se, ko je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« 2 In jim je rekel: Kadar molite, recite: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime! Pridi tvoje kraljestvo! Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. 3 Daj nam naš vsakdanji kruh vsak dan. 4 In odpusti nam naše grehe, kajti tudi mi odpuščamo vsakemu, ki nam je dolžan. In ne vpelji nas v skušnjavo, ampak reši nas hudega.
6
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
Davčnik Luka 18:9–14 9 In nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so druge zaničevali, je povedal tole priliko: 10 Dva moža sta šla v tempelj molit; eden je bil farizej, drugi pa cestninar. 11 Farizej pa je stal in sam pri sebi molil: »Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki ali kakor ta cestninar.« 12 Postim se dvakrat na teden, dajem desetino od vsega, kar imam. 13 Cestninar pa je stal od daleč in ni hotel niti oči dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku.« 14 Povem vam, ta je šel opravičen domov, ne pa oni; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.
Različni verzi In GOSPOD se je ponoči prikazal Salomonu in mu rekel: »Slišal sem tvojo molitev in sem si izbral ta kraj za hišo daritve. Če zaprem nebo, da ne bo dežja, ali če zapovem kobilicam, naj požrejo deželo, ali če pošljem kugo med svoje ljudstvo, če se bo moje ljudstvo, ki se kliče po mojem imenu, ponižalo in molilo ter iskalo moje obličje in se odvrnilo od svojih hudobnih poti, bom uslišal z neba in jim odpustil greh ter ozdravil njihovo deželo. Zdaj bodo moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev, ki se bo izrekala na tem kraju.« 2. kronika 7:12–15 Kajti pravični mož sedemkrat pade in spet vstane, hudobni pa bodo padli v hudobijo. Pregovori 24:16 Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost svojih dejanj izpred mojih oči, nehajte delati hudo, naučite se delati dobro, iščite pravico, pomagajte zatiranim, sodite sirote, zagovarjajte vdove. Pridite torej in se prepirajmo, govori GOSPOD: Če so vaši grehi kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če so rdeči kakor karmezen, bodo kakor volna. Izaija 1:16-18 Po Gospodovem usmiljenju nismo pokončani, ker njegovo usmiljenje ne izgine. Vsako jutro se obnavlja; velika je tvoja zvestoba. Žalostinke 3:22-23 Pridite, vrnimo se h GOSPODU! Kajti raztrgal nas je in nas bo ozdravil, udaril nas je in nas bo obvezal. Čez dva dni nas bo oživil, tretji dan nas bo dvignil in živeli bomo pred njegovim obličjem. Ozej 6:1-2 Zato bom gledal h GOSPODU, čakal bom Boga svojega odrešenja: moj Bog me bo uslišal. Ne veseli se nad mano, moj sovražnik! Ko bom padel, bom vstal; ko bom sedel v temi, mi bo GOSPOD luč. Prenašal bom GOSPODOVO jezo, ker sem grešil zoper njega, dokler ne bo razsodil zame in izvršil sodbe zame. Pripeljal me bo na luč in videl bom njegovo pravičnost. Miha 7:7-9 Ker imamo torej velikega duhovnika, ki je šel v nebesa, Jezusa, Božjega Sina, se trdno držimo svoje izpovedi. Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, ampak je bil v vsem preizkušen kakor mi, vendar brez greha. Zato se pogumno približujmo prestolu milosti, da dosežemo usmiljenje in najdemo milost za pomoč v pravem času. Hebrejcem 4:14-16 Če rečemo, da imamo občestvo z njim, pa hodimo v temi, lažemo in ne delamo resnice. Če pa hodimo v luči, kakor je on v luči, imamo občestvo drug z drugim in kri Jezusa Kristusa, njegovega
7
Molitve in zgodbe o spovedi, kesanju, obnovi in hvali
Sina, nas očiščuje vsega greha. Če rečemo, da nimamo greha, varamo sami sebe in resnice ni v nas. Če pa priznamo svoje grehe, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti vse krivice. 10 Če rečemo, da nismo grešili, ga delamo lažnivca in njegove besede ni v nas. 1 Janez 1:6-10 Ne sramuj se priznati svojih grehov in ne siliti reke. Pridigar 4:26 Tistim pa, ki se pokesajo, je dal vrnitev in tolažil tiste, ki so izgubili potrpežljivost. Vrni se h Gospodu in zapusti svoje grehe, moli pred njegovim obličjem in manj greš. Obrni se k Najvišjemu in se odvrni od krivice, kajti on te bo popeljal iz teme v luč zdravja in te bo močno sovražil. Pridigar 17:24-26 Bodite tolažbe, otroci moji, in kličite k Bogu, kajti spomnili se vas bodo tistega, ki vam je to povzročil. Kakor ste namreč nameravali zabloditi od Boga, tako ga, ko se obrnete, desetkrat bolj iščite. Kajti tisti, ki vam je te nadloge povzročil, vam bo prinesel večno veselje z vašim odrešenjem. Zberi si dobro srce, Jeruzalem, kajti tisti, ki ti je dal to ime, te bo potolažil. Baruh 4:27-30
8