Če posodiš denar komu iz mojega ljudstva, ki je pri tebi ubog, mu ne bodi kakor oderuh in mu ne nalagaj oderuške. 2. Mojzesova 22:25 Prav tako se ne boš sprijaznil s siromakom v njegovi pravdi. 2. Mojzesova 23:3 Ne izkrivljaj sodbe svojega ubogega v njegovi pravdi. Toda sedmo leto ga pusti počivati in mirno počivati; da bodo jedli ubogi tvojega ljudstva, in kar bodo zapustile, bodo jedle zveri na polju. Enako ravnaj s svojim vinogradom in s svojim oljčnim nasadom. 2. Mojzesova 23:6,11 In ne paberkuj svojega vinograda in ne pobiraj vsega grozda v svojem vinogradu; pustil jih boš ubogim in tujcem: Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog. Pri sodbi ne delaj krivice: ne spoštuj ubogega in ne spoštuj mogočnega, ampak po pravičnosti sodi svojega bližnjega. 3. Mojzesova knjiga 19:10,15 In ko žanjete na svoji deželi, ob žetvi ne osvobodite vogalov svoje njive, niti ne poberite paberkacije svoje žetve: pustite jih ubogemu in tujcu. sem GOSPOD, tvoj Bog. ( 2. Mojzesova 23:22 Če je tvoj brat obubožal in je prodal nekaj svojega premoženja in če pride kdo od njegovih sorodnikov to odkupit, potem naj odkupi tisto, kar je njegov brat prodal. In če bo tvoj brat obubožal in propadel s teboj; tedaj ga boš zamenjal: da, čeprav je tujec ali tujec; da lahko živi pri tebi. In če tvoj brat, ki prebiva pri tebi, obuboža in se ti proda, ne prisili ga, da služi kot hlapec; ampak kot najemnik in kot tujec naj bo pri tebi in ti bo služil do jubilejskega leta. In potem naj odide od tebe, on in njegovi otroke z njim in se vrne k svoji družini in k posesti svojih očetov se vrne. In če tujec ali tujec obogati pri tebi in tvoj brat, ki prebiva pri njem, obuboža in se proda tujcu ali tujcu pri tebi ali družini tujca: ko je prodan, se lahko odkupi. ponovno; eden od njegovih bratov ga lahko odkupi: ali njegov stric ali stričev sin ga lahko odkupi ali kdorkoli, ki mu je bližnji sorodnik iz njegove družine, ga lahko odkupi; ali če bo mogel, se bo lahko odkupil. 3. Mojzesova knjiga 25:25,35,39-41,47 Ob koncu vsakih sedmih let odpusti. In to je način odpusta: vsak upnik, ki posodi bližnjemu, naj to odpusti; ne sme je terjati od svojega soseda ali od svojega brata; ker se imenuje GOSPODOVA ODPUŠČINA. Od tujca smeš spet zahtevati, kar pa je tvojega z bratom, bo tvoja roka odpustila; Rešite, ko med vami ne bo revnih; kajti GOSPOD te bo močno blagoslovil v deželi, ki ti jo GOSPOD, tvoj Bog, daje v dediščino, da jo posedeš; samo če boš skrbno poslušal glas GOSPODA, svojega Boga, in skrbno izpolnjeval vse te zapovedi, ki ti jih zapovedujem tole dan. Zakaj GOSPOD, tvoj Bog, te blagoslovi, kakor ti je obljubil. in kraljeval boš mnogim narodom, oni pa ne bodo kraljevali tebi. 7 Če je med vami revež katerega od tvojih bratov znotraj katerega od tvojih vrat v tvoji deželi, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zamikaj svoje roke pred svojim ubogim bratom, ampak odpri svojo široko roko z njim in mu zagotovo posodil dovolj za njegove potrebe, v tem, kar želi. Varuj se, da v hudobnem srcu tvojem ne pride misel, ki pravi: Približuje
se sedmo leto, leto odpusta; in tvoje oko bodi hudobno proti tvojemu ubogemu bratu in mu ne daš nič; in bo vpil h GOSPODU zoper tebe, in to ti bo greh. Gotovo ga boš dal in tvoje srce ne bo žalostno ko mu daješ, ker te bo za to stvar blagoslovil GOSPOD, tvoj Bog, v vseh tvojih delih in v vsem, česar se lotiš. Kajti ubogi ne bodo nikoli nehali iz dežele; zato ti zapovedujem, rekoč: Odpri široko roko svojemu bratu, svojemu ubogemu in svojemu ubogemu v svoji deželi. 5. Mojzesova 15:1–11 In če je človek reven, ne boš spal z njegovo zastavo; v vsakem primeru mu boš izročil zastavo znova, ko zaide sonce, da bo lahko spal v svojih oblačilih in te blagoslovil. In to bo pravičnost zanj. te pred Gospodom, tvojim Bogom. Ne zatiraj ubogega in revnega najemnika, pa naj bo iz tvojih bratov ali iz tvojih tujcev, ki so v tvoji deželi znotraj tvojih vrat: ob njegovem dnevu mu daj njegovo plačilo, da sonce ne zaide. to; kajti ubožec je in se zavzema za to, da ne bi vpil zoper tebe h GOSPODU in bi ti bil to greh. 5. Mojzesova 24:12–15 GOSPOD uboža in bogati, ponižuje in povišuje. Revnega dviga iz prahu in dviga berača iz gnoja, da ga postavi med kneze in da podeduje prestol slave; kajti stebri zemlje so GOSPODOVI in on je postavil svet nad njimi. 1. Samuelova 2:7–8 Kot dnevi, v katerih so Judje počivali pred svojimi sovražniki, in mesec, ki se jim je spremenil iz žalosti v veselje in iz žalovanja v dober dan, da bi jim naredili dneve pojedin in veselja ter pošiljanja deležev drug drugemu. , in darila za revne. ( 2. Mojzesova 2:14; Estera 9:22 On pa rešuje uboge iz meča, iz njihovih ust in iz roke mogočnih. Tako ima revež upanje in krivica zamaši svoja usta. Glej, srečen je človek, ki ga Bog popravi; zatorej ne zaničuj kazni Vsemogočnega, kajti on rane in obvezuje; on rani in njegove roke ozdravljajo. Job 5:15–18 Ker je zatiral in zapustil uboge; ker je nasilno vzel hišo, ki je ni zgradil; Zagotovo ne bo čutil tišine v svojem trebuhu, ne bo prihranil tistega, kar je želel. Job 20:19–20 Ko me je uho slišalo, tedaj me je blagoslovilo; in ko me je oko videlo, mi je pričalo: ker sem rešil ubožca, ki je jokal, in siroto, in tistega, ki mu ni bilo nikogar, da bi mu pomagal. Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen na pogubo, je prišel nadme, in povzročil sem, da je srce vdove zapelo od veselja. Oblekel sem pravičnost, in oblekla me je: moja sodba je bila kakor plašč in diadem. Bil sem oči slepim in noge hromim. Bil sem oče ubogim in iskal sem vzrok, ki ga nisem poznal. Zlomil sem čeljusti brezbožniku in iztrgal plen iz njegovih zob. Job 29:11–17 Glej, mogočen je Bog in nikogar ne prezira: mogočen je v moči in modrosti. Ne ohranja življenja krivičnih, ampak daje pravico ubogim. On ne umika svojih oči od pravičnih, ampak s kralji so na prestolu; da, utrjuje jih za vedno in povišani so. In če so zvezani v okove in vklenjeni v vrvi stiske; Nato jim pokaže njihovo delo in njihove prestopke, ki so jih prekoračili. Odpira jim tudi uho za discipliniranje in jim ukazuje, naj se vrnejo od krivice. Če ga bodo ubogali in mu služili, bodo preživeli svoje dneve v blaginji
in svoja leta v užitkih. Če pa ne bodo ubogali, bodo poginili z mečem in umrli bodo brez vednosti. Toda hinavci si v srcu nakopljejo jezo: ne jočejo, ko jih zveže. Umrejo v mladosti in njihovo življenje je med nečistimi. Rešuje ubožca v njegovi stiski in jim odpira ušesa v stiski. Job 36:5–15 Kajti ubogi ne bo vedno pozabljen: pričakovanje ubogih ne bo izgubljeno za vedno. Psalmi 9:18 Zakaj stojiš od daleč, o GOSPOD? zakaj se skrivaš v času težav? Hudobnež v svojem ponosu preganja uboge: naj se ujamejo v zvijače, ki so si jih zamislili. Kajti hudobnež se hvali s poželenjem svojega srca in blagoslavlja pohlepneže, ki jih GOSPOD gnusi. Hudobni zaradi ponosa svojega obličja ne bo iskal Boga: Boga ni v vseh njegovih mislih. Njegova pota so vedno huda; sodbe tvoje so daleč zgoraj izpred njegovih oči; kakor za vse svoje sovražnike, puha nad njimi. Rekel je v svojem srcu: Ne bom se premaknil, kajti nikoli ne bom v stiski. Njegova usta so polna preklinjanja, zvijače in goljufije, pod njegovim jezikom je hudobija in nečimrnost. Na skrivnih krajih vasi sedi, na skrivnih krajih mori nedolžne: njegove oči so tajno uprte proti ubogim. Na skrivaj čaka, kakor lev v svojem brlogu: čaka, da ujame ubogega: ujame ubogega, ko ga potegne v svojo mrežo. Čepi in se poniža, da bi ubogi padli ob njegove močne. Rekel je v srcu svojem: Bog je pozabil; nikoli ga ne bo videl. Vstani, GOSPOD; O Bog, dvigni roko: ne pozabi na ponižne. Zakaj hudobni prezira Boga? rekel je v svojem srcu: Ne boš je zahteval. Videl si; kajti gledaš hudobijo in hudobijo, da jo povrneš s svojo roko: revež se ti preda; ti si pomočnik sirotam. Zlomi roko hudobnega in hudobnega človeka: išči njegovo hudobijo, dokler je ne najdeš. GOSPOD je kralj na veke vekov: pogani so izginili iz njegove dežele. GOSPOD, uslišal si željo ponižnih, pripravil boš njihovo srce, dal boš slišati svojemu ušesu, da bi sodil sirote in zatirane, da človek na zemlji ne bi več zatiral. Psalmi 10 Zaradi stiske ubogih, zaradi vzdihovanja ubogih zdaj vstanem, govori GOSPOD; Zavaroval ga bom pred njim, ki ga bodri. Psalmi 12:5 Osramotili ste nasvet ubogih, ker GOSPOD je njegovo zatočišče. Psalmi 14:6 Ta revež je vpil in GOSPOD ga je uslišal in ga rešil vseh njegovih težav. Psalmi 34:6 Vse moje kosti bodo rekle: GOSPOD, kdo je tebi podoben, ki rešuješ ubogega izpod njega, ki je premočnejši od njega, da, ubogega in ubogega izpod plenilca? Psalmi 35:10 Hudobni so izvlekli meč in napeli svoj lok, da vržejo ubožca in ubožca in pomorijo tiste, ki pošteno govorijo. Psalmi 37:14 Toda jaz sem reven in reven; vendar Gospod misli name: ti si moja pomoč in moj rešitelj; ne odlašaj, o moj Bog. Psalmi 40:17 Blagor tistemu, ki skrbi za ubogega: GOSPOD ga bo rešil v času stiske. Psalmi 41:1
Tvoja občina je prebivala v njem: ti, o Bog, si pripravil svojo dobroto za uboge. Psalmi 68:10 Toda jaz sem ubog in žalosten: naj me tvoje odrešenje, o Bog, postavi na visoko. Zakaj GOSPOD usliši uboge in ne zaničuje svojih jetnikov. Psalmi 69:29,33 Toda jaz sem reven in ubožen: pohiti k meni, o Bog: ti si moja pomoč in moj rešitelj; O GOSPOD, ne odlašaj! Psalmi 70:5 Sodil bo tvoje ljudstvo po pravičnosti in tvoje uboge po pravici. Psalmi 72:2 On bo sodil uboge ljudstva, rešil bo otroke ubogih in zlomil zatiralca. Kajti rešil bo ubogega, ko bo vpil; tudi ubogi in tisti, ki nima pomočnika. Prizanesel bo ubogim in ubogim in rešil bo duše ubogih. Psalmi 72:4,12-13 Ne izročaj duše svoje grlice množici hudobnih, ne pozabi zbora svojih ubožcev za vekomaj. O naj se zatirani ne vrnejo osramočeni: ubogi in ubogi naj hvalijo tvoje ime. Psalmi 74:19,21 Zaščitite uboge in sirote: delite pravico do prizadetih in potrebnih. Rešite uboge in uboge, rešite jih iz roke hudobnih. Psalmi 82:3-4 Prigni uho svoje, o GOSPOD, usliši me, ker sem reven in reven. Psalmi 86:1 Toda ubožca postavlja pred stisko in mu dela družine kakor čredo. Psalmi 107:41 Kajti reven sem in reven, in moje srce je ranjeno v meni. Izginil sem kakor senca, ko se umakne; Premetavalo me je gor in dol kakor kobilica. Kolena mi šibijo zaradi posta; in moje meso je izgubilo debelost. Postal sem jim tudi v sramoto: ko so me pogledali, so zmajevali z glavami. Pomagaj mi, GOSPOD, moj Bog, reši me po svoji milosti, da spoznajo, da je to tvoja roka; da si ti, GOSPOD, to storil. Naj preklinjajo, ti pa blagoslavljaj: ko vstanejo, naj jih bo sram; a tvoj služabnik naj se veseli. Naj bodo moji nasprotniki oblečeni v sramoto in naj se pokrijejo s svojo zmedo kakor s plaščem. Zelo bom hvalil GOSPODA z usti svojimi; da, hvalil ga bom med množico. Kajti stal bo na desnici ubogega, da ga reši tistih, ki obsojajo njegovo dušo. Psalmi 109:22-31 Raztrosil je, ubogim je dal; njegova pravičnost traja na veke; njegov rog bo povišan v časti. Psalmi 112:9 Iz prahu vzdigne ubogega in iz gnoja dvigne ubogega; Psalmi 113:7 Obilno bom blagoslovil njeno oskrbo, njene uboge bom nasitil s kruhom. Psalmi 132:15 Vem, da bo GOSPOD ohranil pravdo prizadetih in pravico ubogih. Psalmi 140:12 Pojdi k mravlji, lenuh; premislite o njenih poteh in bodite modri: ki nima vodnika, nadzornika ali vladarja, si daje hrano poleti in nabira hrano ob žetvi. Kako dolgo boš spal,
o lenuh? kdaj boš vstal iz svojega spanja? Še malo spi, malo zadremaj, malo skleni roke, da zaspiš: Tako pride tvoja revščina kakor popotnik in tvoja revščina kakor oborožen mož. Pregovori 6:6–11 Uboža se tisti, ki dela z leno roko, roka marljivega pa obogati. Bogataševo bogastvo je njegovo trdno mesto: poguba revnih je njihova revščina. Pregovori 10:4,15 Obstaja tisto, ki se razprši, a vendarle raste; in obstaja, ki zadrži več, kot je primerno, vendar se nagiba k revščini. Pregovori 11:24 Kdor se dela bogatega, a nima ničesar; kdor se dela revnega, a ima veliko bogastvo. Odkupnina človekovega življenja je njegovo bogastvo, revež pa ne posluša grajanja. Revščina in sramota bosta za tistega, ki zavrača pouk, kdor pa upošteva grajo, bo počaščen. Veliko hrane je v obdelovanju revežev: obstaja pa tudi uničena zaradi pomanjkanja sodbe. Pregovori 13:7-8,18,23 Revnega sovraži celo njegov sosed, bogat pa ima veliko prijateljev. Kdor zaničuje svojega bližnjega, greši; kdor pa se usmili ubogega, je srečen. Kdor zatira ubogega, sramoti njegovega Stvarnika, kdor pa ga časti, se usmili ubogega. Pregovori 14:20-21,31 Kdor se norčuje iz ubogega, sramoti njegovega Stvarnika; in kdor se veseli nesreče, ne ostane nekaznovan. Pregovori 17:5 Revež uporablja prošnje; a bogati odgovarja grobo. Pregovori 18:23 Boljši je revež, ki hodi v svoji neoporečnosti, kakor tisti, ki je popačen v svojih ustnicah in je neumen. Bogastvo naredi veliko prijateljev; revež pa je ločen od svojega bližnjega. Vsi bratje ubogih ga sovražijo: koliko bolj se njegovi prijatelji oddaljujejo od njega? on jih preganja z besedami, pa vendar ga hočejo. Kdor se usmili ubogega, posoja GOSPODU; in kar je dal, mu bo povrnil. Človekova želja je njegova dobrota: in revež je boljši od lažnivca. Pregovori 19:1,4,7,17,22 Ljubi ne spi, da ne prideš do revščine; odpri oči in nasitiš se kruha. Pregovori 20:13 Kdor si zamaši ušesa pred vpitjem ubogih, bo tudi sam jokal, a ne bo slišan. Kdor ljubi užitke, bo revež; kdor ljubi vino in olje, ne bo bogat. Pregovori 21:13,17 Bogati in revni se srečujejo: GOSPOD je stvarnik vseh. Bogati vladajo revnim in posojilojemalec je služabnik posojilodajalcu. Kdor ima dobro oko, bo blagoslovljen; kajti od svojega kruha daje ubogim. Tisti, ki zatira revne, da bi povečal svoje bogastvo, in tisti, ki daje bogatim, bo zagotovo prišel v pomanjkanje. Ne ropajte ubogega, ker je ubogi; ne zatirajte ubogega pri vratih: Pregovori 22:2,7,9,16,22 Ne bodi med vinopivci; med razuzdanimi jedci mesa: Kajti pijanec in požrešnik bosta obubožala in zaspanost bo človeka oblekla v cunje. Pregovori 23:20-21
Šel sem mimo njive lenuha in mimo vinograda nerazumnega; In glej, vse je bilo poraslo s trnjem, koprive so prekrile njegov obraz in njegov kamniti zid je bil porušen. Potem sem videl in dobro premislil: pogledal sem ga in prejel navodilo. Še malo spi, malo zadremaj, malo skleni roke za spanje: Tako pride tvoja revščina kakor potujoči; in tvoje pomanjkanje kot oborožen človek. Pregovori 24:30–34 Revež, ki zatira reveže, je kakor močan dež, ki ne pušča hrane. Boljši je revež, ki hodi v svoji poštenosti, kakor tisti, ki je popačen na svojih poteh, čeprav je bogat. Kdor z oderuštvom in krivičnim pridobitstvom povečuje svoje premoženje, ga bo zbiral za tistega, ki se usmili revnega. Bogat človek je moder v svojem domišljanju; a ubogi, ki ima razum, ga išče. Kakor rjoveči lev in bežen medved; tako je hudoben vladar nad ubogimi ljudmi. Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel kruha v izobilju, kdor pa sledi ničemernim osebam, bo imel dovolj revščine. Kdor hiti k obogatenju, ima hudobno oko in ne misli, da ga bo doletela revščina. Kdor daje ubogim, mu ne bo manjkalo, kdor pa skriva oči, bo imel veliko prekletstva. Pregovori 28:3,6,8,11,15,19,22,27 Pravični premišljuje o pravdi ubogih, krivični pa ne razmišljajo o tem, da bi jih spoznali. Revež in slepar se srečata: GOSPOD jima razsvetli oči. Kralj, ki zvesto sodi ubožcem, bo njegov prestol utrjen na veke. Pregovori 29:7,13-14 Dve stvari sem zahteval od tebe; ne zanikaj mi jih, preden umrem: oddalji od mene nečimrnost in laži: ne daj mi niti revščine niti bogastva; hrani me z jedjo, ki je zame primerna, da se ne nasitim in te zatajim ter rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne bi bil reven in bi kradel in zaman uporabljal ime svojega Boga. Obstaja rod, katerega zobje so kakor meči in zobje čeljusti kakor noži, da požre uboge z zemlje in uboge izmed ljudi. Pregovori 30:7-9,14 Odpri usta, sodi pravično in zagovarjaj uboge in uboge. Svojo roko izteguje ubogim; da, iztega svoje roke k ubogemu. Pregovori 31:9,20 Boljši je reven in moder otrok kot star in nespameten kralj, ki se ne bo več opominjal. Kajti iz ječe pride, da bi kraljeval; medtem ko tudi tisti, ki se rodi v njegovem kraljestvu, postane reven. Pridigar 4:13–14 Če vidiš zatiranje ubogih in nasilno izkrivljanje sodbe in pravičnosti v pokrajini, se ne čudi temu: kajti tisti, ki je višji od najvišjega, gleda; in bodi višji od njih. Pridigar 5:8 Kajti kaj ima modri več od neumnega? kaj ima revež, ki zna hoditi pred živimi? Pridigar 6:8 Tudi to modrost sem videl pod soncem in zdela se mi je velika: Bilo je malo mesto in malo ljudi v njem; in prišel je velik kralj proti njemu, ga oblegal in zgradil veliko brani proti njemu: V njem se je našel ubogi modri mož, ki je s svojo modrostjo rešil mesto; vendar se nihče ni spomnil tega istega reveža. Tedaj sem rekel: Modrost je boljša od moči; vendar se modrost ubogega človeka zaničuje in njegove besede se ne poslušajo. Besede modrih ljudi se
slišijo v tišini bolj kot vpitje tistega, ki vlada med norci. Modrost je boljša od bojnega orožja: a en grešnik uniči veliko dobrega. Pridigar 9:13–18 GOSPOD bo stopil v sodbo s starešinami svojega ljudstva in njegovimi knezi, zakaj vi ste uničili vinograd; plen ubogih je v vaših hišah. Kaj mislite, da pretepate moje ljudstvo na koščke in meljete obraze ubogih? govori Gospod BOG nad vojskami. Izaija 3:14–15 Gorje njim, ki izdajajo nepravične odredbe in pišejo hude stvari, ki so jih predpisali; Odvrniti ubogega pred sodbo in vzeti pravico revnim svojega ljudstva, da bodo vdove njihov plen in da bodo ropali sirote! Izaija 10:2 Toda s pravičnostjo bo sodil ubožcem in pravično obsodil krotke na zemlji; s palico svojih ust bo udaril zemljo in z dihom svojih ustnic bo pokončal krivičneže. Izaija 11:4 In prvorojenec ubogih se bo hranil in ubogi bodo ležali na varnem; in tvojo korenino bom ubil z lakoto in on bo pomoril tvoj ostanek. Kaj naj potem odgovori glasnikom naroda? Da je GOSPOD ustanovil Sion in ubogi njegovega ljudstva bodo zaupali vanj. Izaija 14:30,32 O GOSPOD, ti si moj Bog; Povzdigoval te bom, hvalil bom ime tvoje; kajti naredil si čudovite stvari; tvoji stari nasveti so zvestoba in resnica. Kajti iz mesta si naredil kup; obranjenega mesta razvalina: palača tujcev, da ni mesto; nikoli ne bo zgrajena. Zato te bodo slavila močna ljudstva, bala se te bodo mesta strašnih narodov. Kajti bil si moč ubogemu, moč ubogemu v njegovi stiski, zatočišče pred viharjem, senca pred vročino, ko je piš strašnih kakor vihar proti steni. Izaija 25:1–4 Zaupajte v GOSPODA na veke, kajti v GOSPODU GOSPODU je večna moč; visoko mesto, poniža ga; nizko ga položi, celo do tal; celo v prah ga spravlja. Noga jo bo poteptala, tudi noge ubogih in stopinje ubogih. Izaija 26:4– 6 Krotki se bodo še bolj veselili v GOSPODU in ubogi med ljudmi se bodo veselili v Svetem Izraelovem. Izaija 29:19 Hudobna so tudi orodja dreka: snuje hudobne naklepe, da uniči uboge z lažnivimi besedami, tudi ko ubogi govori prav. Izaija 32:7 Kadar ubogi in ubogi iščejo vode, pa je ni in jim jezik usahne od žeje, jaz, GOSPOD, jih bom uslišal, jaz, Izraelov Bog, jih ne bom zapustil. Izaija 41:17 Ali ni to post, ki sem ga izbral? razvezati spone hudobije, razvezati težka bremena in pustiti zatirane na prostost in zlomiti vsak jarem? Ali ni to, da deliš svoj kruh lačnim in da pripelješ uboge, ki so izgnani, v svojo hišo? ko vidiš nagega, ga pokrij; in da se ne skrivaš pred lastnim mesom? Tedaj bo zasijala tvoja luč kakor jutro in tvoje zdravje bo vzklilo naglo; in tvoja pravičnost bo šla pred teboj; slava GOSPODOVA ti bo plačilo. Izaija 58:6–8 Kajti vse to je naredila moja roka in vse to je bilo, govori GOSPOD; toda na tega človeka se bom ozrl, celo na tistega,
ki je ubog in skesanega duha in trepeta pred mojo besedo. Izaija 66:2 Tudi v tvojih suknjah je najdena kri duš ubogih nedolžnih: nisem je našel s skrivnim iskanjem, ampak pri vseh teh. Jeremija 2:34 Zato sem rekel: Ti so gotovo ubogi; nespametni so, ker ne poznajo poti GOSPODOVE ne sodbe svojega Boga. Jeremija 5:4 Pojte GOSPODU, hvalite GOSPODA, ker je rešil dušo ubogega iz roke hudodelcev. Jeremija 20:13 Sodil je o zadevi ubogih in ubogih; potem mu je bilo dobro: ali ni to, da bi me poznal? pravi GOSPOD. Jeremija 22:16 Nato je Nebuzaradan, poveljnik straže, odpeljal v ujetništvo v Babilon ostanek ljudstva, ki je ostalo v mestu, in tiste, ki so odpadli, ki so padli k njemu, skupaj z ostalim ljudstvom, ki je ostalo. Toda Nebuzaradan, poveljnik straže, je zapustil uboge ljudstva, ki niso imeli ničesar, v Judovi deželi in jim dal hkrati vinograde in polja. Jeremija 39:9– 10 Glej, to je bila krivica tvoje sestre Sodome, ponos, sitost kruha in obilo brezdelja je bilo v njej in v njenih hčerah, niti ni okrepila roke ubogih in ubogih. Ezekiel 16:49 Če rodi sina, ki je ropar, ki preliva kri in ki počne kaj podobnega, in ki ne opravlja nobene od teh dolžnosti, ampak je celo jedel na gorah in oskrunil ženo svojega bližnjega, Zatiral je uboge in uboge, plenil z nasiljem, ni povrnil zastave in je povzdignil svoje oči k malikom, delal je gnusobe, dajal je za oderuške in jemal prirastek: ali bo potem živel? ne bo živel: on je storil vse te gnusobe; zagotovo bo umrl; njegova kri bo na njem. Zdaj, glej, če se rodi sin, ki vidi vse očetove grehe, ki jih je storil, in premisli in ne stori takega, ki ni jedel na gorah in ni povzdignil svojih oči k malikom hiše, Izraela, ni oskrunil žene svojega bližnjega, niti ni nikogar zatiral, ni zadržal obljube, niti ni plenil z nasiljem, ampak je dal svoj kruh lačnemu in nagega je ogrnil z oblačilom, ki je sleklo njegovo roka od ubogih, ki ni prejela oderžana ne pribitka, izvrševala je moje sodbe, hodila po mojih postavah; ne bo umrl zaradi krivde svojega očeta, zagotovo bo živel. Ezekiel 18:10–17 Ljudstvo dežele je uporabljalo zatiranje in ropalo ter nadlegovalo revnega in ubogega: da, tujca so zatirali po krivici. Ezekiel 22:29 Zatorej, o kralj, naj ti bo moj nasvet všeč in odlomi svoje grehe s pravičnostjo in svoje krivice z izkazovanjem usmiljenja ubogim; če je to morda podaljšanje tvoje spokojnosti. Daniel 4:27 Tako pravi GOSPOD; Zaradi treh pregreh Izraelovih in zaradi štirih ne bom zavrnil kazni njegove; ker so prodajali pravičnega za srebro in ubogega za par čevljev; Ki hrepeni po prahu zemlje na glavo ubogih in zavije na pot krotkih; mož in njegov oče bosta šla k isti deklici, da oskrunita moje sveto ime: Amos 2:6-7
Poslušajte to besedo, vi krave basanske, ki ste na gori Samariji, ki zatirate uboge, ki stiskate uboge, ki pravite svojim gospodarjem: Prinesite, dajte nam piti! Gospod BOG je prisegel pri svoji svetosti, da, glej, pridejo nadte dnevi, ko te bo odpeljal s trnki in tvoje zanamce s trnki. Amos 4:1-2 Ker torej teptate ubogega in jemljete od njega bremena pšenice, ste zgradili hiše iz klesanega kamna, a ne boste prebivali v njih; prijetne vinograde ste zasadili, a vina iz njih ne boste pili. Kajti poznam vaše mnogotere pregrehe in vaše silne grehe: prizadenejo pravičnega, jemljejo podkupnino in odvračajo ubogega pri vratih z njihove desnice. Amos 5:11–12 Poslušajte to, o vi, ki pogoltnete ubogega, celo da bi ubogi dežele propadli, rekoč: Kdaj bo mlaj minil, da bomo lahko prodajali žito? in soboto, da postavimo pšenico, naredimo efo majhno in šekel večjo in ponaredimo tehtnico s prevaro? Da kupimo reveže za srebro in potrebujejo par čevljev; da, in prodajati odpadke pšenice? Amos 8:4–6 Z njegovimi palicami si zadel glava njegovih vasi: prišli so kakor vihar, da bi me razkropili: njihovo veselje je bilo, kakor da bi na skrivaj požrli uboge. Habakuk 3:14 Tudi sredi tebe bom pustil ubogo in ubogo ljudstvo, ki bo zaupalo v ime GOSPODOVO. Zefanija 3:12 In ne zatiraj ne vdove ne sirote ne tujca ne ubogega; in nihče izmed vas naj ne misli hudega zoper svojega brata v svojem srcu. Zaharija 7:10
Ko ga je Jezus pogledal, ga je vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, pa boš imel zaklad v nebesih. In pridi, vzemi križ in hodi za njim. jaz. Marko 10:21 In prišla je neka uboga vdova in je noter vrgla dve pršici, kar je pomenilo en farting. In poklical je k sebi svoje učence in jim rekel: Resnično vam povem, da je ta uboga vdova vrgla več kot vsi, ki so vrgli v zakladnico. vendar je iz svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela, celo vse svoje preživetje. Marko 12:42-44 Duh Gospodov je nad menoj, ker me je pomazilil, da oznanjam evangelij ubogim; poslal me je, da ozdravim potrtega srca, da oznanjam osvoboditev ujetnikom in povrnitev vida slepim, da izpustim potolčene, Luka 4:18 In povzdigne oči proti svojim učencem in reče: Blagor ubogim, kajti vaše je božje kraljestvo. Lukež 6:20 Tedaj jim Jezus odgovori: Pojdite in povejte Janezu, kar ste videli in slišali; kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavci se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi obujajo, ubogim se oznanja evangelij. Lukež 7:22 Ko pa delaš gostijo, pokliči uboge, pohabljene, hrome, slepe: In blagoslovljen boš; kajti ne morejo ti poplačati: kajti poplačano ti bo ob vstajenju pravičnih. Služabnik je torej prišel in svojemu gospodu to povedal. Tedaj je hišni gospodar, ki je bil jezen, rekel svojemu služabniku: Pojdi hitro ven na ulice in ulice mesta in pripelji semkaj uboge, pohabljene, obnemogle in slepe. Lukež 14:13,21
In pasel bom čredo za zakol, tudi tebe, o revež črede. In vzel sem k sebi dve palici; enega sem imenoval Lepota, drugega pa Bands; in pasel sem čredo. In tisti dan je bila razbita; in tako so ubogi črede, ki so me čakali, spoznali, da je bila to beseda GOSPODOVA. Zaharija 11:7,11
Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in razdeli ubogim, in imel boš zaklad v nebesih: in pridi, hodi za menoj. Lukež 18:22
Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Matej 5:3
In Zahej je vstal in rekel Gospodu: Glej, Gospod, polovico svojega premoženja dajem ubogim; in če sem komu kaj vzel z lažno obtožbo, mu povrnem štirikrat. Lukež 19:8
Slepi spregledajo in hromi hodijo, gobavci se očistijo in gluhi slišijo, mrtvi obujajo in ubogim se oznanja evangelij. ( Matej 11:5 Jezus mu je rekel: Če hočeš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; in pridi in hodi za menoj. Matej 19:21 Ko je bil Jezus v Betaniji, v hiši gobavca Simona, je pristopila k njemu žena, ki je imela alabastrno posodo zelo dragocenega mazila, in ga je izlila na njegovo glavo, ko je sedel pri mizi. Ko pa so njegovi učenci to videli, so se razjezili in rekli: Zakaj je to zapravljanje? Kajti to mazilo bi lahko prodali za veliko in ga dali ubogim. Ko je Jezus razumel, jim je rekel: Zakaj nadlegujete ženo? kajti dobro delo je naredila name. Kajti uboge imate vedno s seboj; ampak mene nisi vedno. Kajti s tem, ko je izlila to mazilo na moje telo, je to storila za moj pogreb. Resnično, povem vam: Kjerkoli se bo oznanjal ta evangelij po vsem svetu, se bo pripovedovalo tudi to, kar je storila ta žena, njej v spomin. Matej 26:6–13
In videl je tudi neko ubogo vdovo, ki je tja vrgla dve lepši. In rekel je: Resnično vam povem, da je ta uboga vdova vrgla več kot vsi: kajti vsi ti so dali od svojega preobilja v božje daritve; ona pa je iz svoje revščine vrgla vse živeče da je imela. Lukež 21:2–4 Kajti uboge imate vedno pri sebi; ampak mene nisi vedno. Janez 12:8 Kajti njim iz Makedonije in Ahaje je bilo všeč, da dajo določen prispevek za uboge svetnike, ki so v Jeruzalemu. Rimljanom 15:26 In če dam vse svoje dobrine, da nahranim uboge, in če dam svoje telo sežgati, in nimam ljubezni, mi nič ne koristi. 1. Korinčanom 13:3 Tako žalostna, a vedno vesela; kot ubogi, vendar mnoge bogatijo; kot da nimajo ničesar, a imajo vse stvari. 2. Korinčanom 6:10
Poleg tega, bratje, vas spominjamo na Božjo milost, ki je bila podeljena cerkvam v Makedoniji; Kako sta se v veliki preizkušnji stiske obilje njihovega veselja in njihova globoka revščina povečala v bogastvo njihove velikodušnosti. Kajti poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, da je bil, čeprav je bil bogat, zavoljo vas ubožen, da bi vi obogateli z njegovim uboštvom. 2 Korinčanom 8:1-2,9 (Kakor je pisano: Razkropil se je, dal je ubogim; njegova pravičnost ostane na veke. 2. Korinčanom 9:9 Samo oni bi želeli, da bi se spominjali ubogih; isto, kar sem bil tudi pripravljen narediti. Galačanom 2:10 Moji bratje, ne imejte vere našega Gospoda Jezusa Kristusa, Gospoda slave, glede na osebe. Kajti če pride v vaš zbor človek z zlatim prstanom, v lepi obleki, in pride tudi revež v slabih oblačilih; In vi spoštujte tistega, ki nosi gejevsko obleko, in mu recite: Usedi se tukaj na dobro mesto; in reci ubogim: Stoj tam ali sedi tukaj pod mojim podnožjem: Ali niste torej pristranski v sebi in ste postali sodniki hudobnih misli? Poslušajte, moji ljubljeni bratje, ali ni Bog izbral ubogih tega sveta bogate v veri in dediče kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga ljubijo? Jakob 2:2–5 In angelu Laodikejske cerkve piši; To pravi Amen, zvesta in resnična priča, začetek božjega stvarstva; Vem za tvoja dela, da nisi ne hladen ne vroč; želel bi, da bi bil hladen ali vroč. Ker si torej mlačen in nisi ne hladen ne vroč, te bom izbruhal iz svojih ust. Ker praviš: Bogat sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem; in ne veš, da si ubog, in beden, in reven, in slep, in nag. Svetujem ti, da kupi od mene zlato, prekušeno v ognju, da boš bogat; in bela oblačila, da se lahko oblečeš in da se ne pokaže sramota tvoje nagote; in pomaži si oči z očesno mazilo, da boš videl. Vse, ki jih ljubim, grajam in karam: bodi torej goreč in spreobrni se. Glej, stojim pred vrati in trkam: če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Njemu, ki zmaga, bom dal sedeti z menoj na mojem prestolu, kakor sem tudi jaz premagal in sem sedel s svojim Očetom na njegovem prestolu. Kdor ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam. Razodetje 3:14–22 In rekel je takole: O vi ljudje, kako močno je vino! povzroči, da se zmotijo vsi ljudje, ki ga pijejo; naredi misli kralja in sirote vsi eno; o hlapcu in svobodnjaku, o revežu in bogatašu: 1 Ezdra 3:18-19 Stori prav vdovi, sodi siroti, daj ubogemu, brani siroto, obleci nagega, zdravi zlomljenega in slabotnega, ne smej se hromemu človeku, brani pohabljenega in pusti slepemu, da pride pogled moje bistrosti. 2. Ezdra 2:20–21 In ko sem videl obilo mesa, sem rekel svojemu sinu: Pojdi in pripelji kakšnega reveža, ki ga boš našel od naših bratov, ki se spominja Gospoda; in glej, čakam nate. Tobit 2:2 Daj miloščino iz svojega premoženja; in ko daješ miloščino, naj tvoje oko ne bo nevoščljivo, niti ne obračaj svojega obraza od nobenega ubožca, in Božje obličje se ne bo odvrnilo od tebe. Tobit 4:7
In ne boj se, sin moj, da bomo postali revni: kajti veliko bogastva imaš, če se bojiš Boga in se oddaljiš od vsakega greha ter delaš, kar je prijetno v njegovih očeh. Tobit 4:21 Ne zaupaj strahu Gospodovemu, ko si reven; in ne prihajaj k njemu z dvojnim srcem. Ekleziastik 1:28 Moj sin, ne ogoljufaj revežev, ki živijo, in ne daj ubogim očem dolgo čakati. Ne zavrni prošnje prizadetih; in ne odvrni svojega obraza od ubožca. Naj te ne žalosti, če prikloniš svoje uho ubogemu in mu prijazno odgovoriš s krotkostjo. Cerkvenjak 4:1,4,8 In iztegni svojo roko k ubogim, da bo tvoj blagoslov popoln. Cerkvenjak 7:32 Naj bo bogat, plemenit ali reven, njihova slava je strah Gospodov. Ni primerno zaničevati ubogega človeka, ki ima razum; prav tako ni priročno poveličevati grešnega človeka. Cerkvenjak 10:22-23 Revež je počaščen zaradi svoje spretnosti, bogat pa je počaščen zaradi svojega bogastva. Kdor je počaščen v uboštvu, koliko bolj v bogastvu? in kdor je nečasten v bogastvu, koliko bolj v revščini? Cerkvenjak 10:30-31 Je eden, ki se trudi in se muči in hiti, pa je toliko bolj zaostal. Spet obstaja drugi, ki je počasen in potrebuje pomoč, je slab in je poln revščine; vendar se je Gospodovo oko zazrlo nanj za dobro, in ga dvignilo iz nizkega položaja, In dvignilo njegovo glavo iz bede; tako da so se mu mnogi, ki so to videli, čudili. Blaginja in stiska, življenje in smrt, revščina in bogastvo prihajajo od Gospoda. Modrost, znanje in razumevanje postave so od Gospoda; ljubezen in pot dobrih del sta od njega. Ne čudite se delom grešnikov; ampak zaupaj v Gospoda in vztrajaj pri svojem delu: kajti v očeh Gospodovih je lahko naenkrat obogateti revnega človeka. Ekleziastična 11:11-15,21 Bogataš je storil krivico, a kljub temu grozi; revnemu se godi krivica in tudi on mora posegati. Kakšen dogovor obstaja med hijeno in psom? in kakšen mir med bogatimi in revnimi? Kakor je divji osel plen levu v puščavi, tako bogati žrejo revne. Kakor ošabni sovražijo ponižnost, tako bogati sovražijo revne. Bogataša, ki začne padati, zadržijo njegovi prijatelji, a revnega človeka, ki je na tleh, prijatelji odvržejo. Kadar bogataš pade, ima veliko pomočnikov: govori stvari, ki se ne smejo govoriti, in vendar ga ljudje opravičujejo: revežu je spodrsnilo, pa so tudi njega grajali; pametno je govoril in ni mogel imeti mesta. Kadar govori bogat človek, vsak zadrži jezik za zublji in, glej, kar reče, povzdigujejo do oblakov; če pa spregovori revež, rečejo: Kaj je to? in če se spotakne, ga bodo pomagali strmoglaviti. Bogastvo je dobro za tistega, ki nima greha, in revščina je zlo v ustih brezbožnih. Cerkvenjak 13:3,18-24 Ko imaš dovolj, se spomni na čas lakote; in ko si bogat, pomisli na revščino in potrebo. Cerkvenjak 18:25 Molitev iz ust reveža pride do Božjih ušes in njegova sodba pride hitro. Ekleziastična 21:5 Bodi zvest svojemu bližnjemu v njegovi revščini, da se boš veselil njegovega blagostanja; ostani zvest njemu v času
njegove stiske, da boš dedič z njim v njegovi dediščini; niti bogataši, ki jih je neumno občudovati. Ekleziastik 22:23 Tri vrste ljudi sovraži moja duša in zelo sem užaljen zaradi njihovega življenja: revež, ki je ponosen, bogat človek, ki je lažnivec, in stari prešuštnik, ki zaljublja. Ekleziastik 25:2 Naj bo človek bogat ali reven, če ima dobro srce do Gospoda, se bo vedno veselil z veselim obrazom. Dve stvari sta, ki žalostita moje srce; in tretji me jezi: mož vojne, ki trpi revščino; in možje razumevanja, ki jih ne postavlja; in tisti, ki se vrne od pravičnosti k grehu; Gospod pripravlja takega za meč. Cerkvenjak 26:4,28 Vendar bodi potrpežljiv s človekom v slabem stanju in ne odlašaj, da mu ne izkažeš usmiljenja. Pomagaj ubogemu zaradi zapovedi in ne zavrni ga zaradi njegovega uboštva. Boljše je življenje revnega človeka v skromni koči kot nežna hrana v hiši drugega človeka. Cerkvenjak 29:8-9,22 Boljši je revež, ki je zdrav in močan, kakor bogataš, ki trpi v telesu. Ekleziastik 30:14 Revež dela na svojem revnem posestvu; in ko neha, je še vedno potreben. Ekleziastik 31:4 Kdor prinese daritev od blaga ubogih, stori kakor tisti, ki ubije sina pred očetovimi očmi. Ekleziastik 34:20 Ne bo sprejel nikogar proti revežu, ampak bo uslišal molitev zatiranih. Ekleziastik 35:13 V stiski ostane tudi žalost, in življenje ubogega je prekletstvo srca. Ekleziastik 38:19 In Gospod je bil razdražen zaradi tega in zaradi vseh del sodomskih mest, kajti imela so obilico hrane in med njimi je bil mir, pa še vedno niso podpirali revnih in ubogih, in v tistih dneh so njihova hudobna dejanja in grehi so postali veliki pred Gospodom. In Gospod je poslal po dva angela, ki sta prišla v Abrahamovo hišo, da uničita Sodomo in njena mesta. Jašer 19:44-45 In Jožef je na svojem konju povzdignil oči proti nebu in zaklical in rekel: On dvigne ubogega človeka iz prahu, On dvigne ubogega z gnoja. Gospod nad vojskami, srečen človek, ki zaupa vate. Jasher 49:30 Blažena in vedno slavna Devica Marija, ki je izšla iz Davidovega kraljevega rodu in družine, se je rodila v mestu Nazaret in se šolala v Jeruzalemu, v Gospodovem templju. Njenemu očetu je bilo ime Joachim, materi pa Anna. Družina njenega očeta je bila iz Galileje in mesta Nazaret. Družina njene matere je bila iz Betlehema. Njihovo življenje je bilo jasno in pravilno v Gospodovih očeh, pobožno in brezhibno pred ljudmi. Kajti vse svoje imetje so razdelili na tri dele: enega so posvetili templju in tempeljskim uradnikom; drugega so razdelili med tujce in ljudi v revnih razmerah; tretjega pa so rezervirali zase in za lastno družino. Evangelij Marijinega rojstva 1,1-4
Toda Trifina je Pavlu poslala velike vsote denarja in tudi oblačila iz Teklinih rok za pomoč revnim. Apostolska dela Pavla in Tekle 10:5 Bogat naj razdeljuje po potrebi ubogim in revež naj hvali Boga, da mu je dal enega, po katerem lahko zadovolji njegovo pomanjkanje. Prvo Klementovo pismo Korinčanom 17:35 Kajti tako pravi sveti David: Priznal bom Gospodu in to mu bo bolj všeč kot mlademu juncu z rogovi in kopiti. Naj revni to vidijo in se razveselijo. Prvo Klementovo pismo Korinčanom 22:8 Toda za nas pravi na ta način. Ali ni to post, ki sem ga izbral, da razvežem spone hudobije, razvežem težka bremena in pustim zatirane na prostost? in da zlomite vsak jarem? Ali ni to, da deliš svoj kruh lačnim in da pripelješ uboge, ki so izgnani, v svojo hišo? Ko vidiš nagega, ga pokrij in se ne skrivaj pred svojim mesom. Tedaj bo zasijala tvoja luč kakor jutro in tvoje zdravje bo vzklilo hitro; in tvoja pravičnost bo šla pred teboj, slava Gospodova bo tvoje plačilo. Splošno pismo Barnaba 2:1618 Tudi ti se boš trudil s svojimi rokami dajati ubogim, da ti bodo odpuščeni tvoji grehi. Ne premišljuj, ali bi dal, niti ne mrmraj na to, ko si dal. Splošno pismo Barnaba 14:20 In spet, blagor ubogim in tistim, ki so preganjani zaradi pravičnosti; kajti njihovo je božje kraljestvo. Polikarpovo pismo Filipljanom 1:11 In starejši naj bodo sočutni in usmiljeni do vseh; jih obrniti od njihovih napak; iskanje tistih, ki so šibki; ne pozabimo na vdove, sirote in revne; ampak vedno zagotavlja tisto, kar je dobro v očeh Boga in ljudi. Polikarpovo pismo Filipljanom 2:15 Ko se kdo postara, obupa nad sabo zaradi svoje slabosti in revščine in ne pričakuje nič drugega kot zadnji dan svojega življenja. Hermajev pastir 3:124 Nič ni boljšega od teh stvari v človekovem življenju; ki bodo ohranili in delali te stvari v svojem življenju. Poslušajte naslednje, kaj sledi tem. služiti vdovam; ne zaničevati sirote in ubogih; odrešiti božje služabnike nuje; biti gostoljuben; (kajti gostoljubje je včasih veliko sadov) ne bodi prepirljiv, ampak bodi tiho. Druga knjiga Hermasa 8:9-10 Ko sem šel na polje in opazoval brest in vinsko trto ter sam pri sebi razmišljal o njunih sadovih, se mi je prikazal angel in mi rekel; Kaj je tisto, o čemer tako dolgo razmišljate v sebi? In rekel sem mu: Gospod, mislim na to trto in ta brest, ker so njuni sadovi lepi. In rekel mi je; Ti dve drevesi sta postavljeni za vzorec Božjim služabnikom. In rekel sem mu: Gospod, rad bi vedel, v čem je sestavljen vzorec teh dreves, ki jih omenjate. Poslušaj, pravi; vidiš to trto in ta brest; Gospod, sem rekel, vidim jih, Ta trta, je rekel, je rodovitna, brest pa je drevo brez sadu. Vendar ta trta ne bi obrodila veliko sadu, če ne bi bila posajena s tem brestom in podprta z njim; ležeča na tleh pa bi slabo obrodila, ker ni visela na brestu; medtem ko, oprt na brest, obrodi sad zase
in za to. Poglejte torej, kako brest ne daje nič manj, ampak precej več sadu kot vinska trta. Kako, gospod, sem rekel, obrodi več sadu kot trta? Ker, je rekel, vinska trta, oprta na brest, daje veliko in dober sad; medtem ko bi, če bi ležal na tleh, prenašal le malo, in to zelo slabo. Ta podoba je torej predstavljena božjim služabnikom; in predstavlja bogatega in revnega človeka. Odgovoril sem: Gospod, povejte mi to. Čuj, je rekel; bogat človek ima bogastvo; vendar je proti Gospodu ubog; kajti zavzet je za svoje bogastvo in le malo moli h Gospodu; in molitve, ki jih opravlja, so lene in brez sile. Ko torej bogataš iztegne revnemu tisto, kar hoče, revež moli h Gospodu za bogate; in Bog podeli bogatemu človeku vse dobrote, ker je revež bogat v molitvi; in njegove prošnje imajo veliko moč pri Gospodu. Tedaj bogataš vse streže ubogim, ker vidi, da ga Gospod usliši; dvomi, mu privošči, kar hoče, in skrbi, da mu nič ne manjka. In revež se zahvaljuje Gospodu za bogatega; ker oba opravljata svoje delo od Gospoda. Pri ljudeh se torej meni, da brest ne obrodi sadov; in ne vedo niti ne razumejo, da trta, ki jo spremlja trta, obrodi dvojno rast, zase in za brest. Tako tudi uboge, ki molijo h Gospodu za bogate, usliši; in njihovo bogastvo se povečuje, ker s svojim bogastvom služijo ubogim. Oba sta torej deležna dobrih del drug drugega. Kdor koli torej dela te stvari, ga Gospod ne bo zapustil, ampak bo zapisan v knjigi življenja. Srečni so tisti, ki so bogati in menijo, da se povečujejo: kajti tisti, ki to razume, bo lahko nekaj služil drugim. Tretja knjiga Herme 2 Tako torej storite. Ko opraviš prej napisano, tisti dan, ko se postiš, ne boš okusil ničesar razen kruha in vode; in izračunaj količino hrane, ki jo želiš jesti druge dni, odloži stroške, ki bi jih moral narediti ta dan, in jih daj vdovi, siroti in revežem. Tretja knjiga Hermasa 5:30 Gospod, sem rekel, da bi vedel, kakšne bolečine so te, ki jim je podvržen vsak? Poslušaj, je rekel; Različne bolečine in muke so tiste, ki jih ljudje vsak dan doživljajo v svojem sedanjem življenju. Kajti nekateri trpijo izgube; drugi revščina; druge potapljaške bolezni. Nekateri so nemirni; drugi trpijo poškodbe zaradi tistih, ki niso vredni; drugi se soočajo s številnimi drugimi preizkušnjami in neprijetnostmi. Tretja knjiga Hermasa 6:22 Potem so bili postavljeni nad nižje službe; in so zaščitili revne in vdove; in so vedno ohranili čist pogovor: zato jih tudi varuje Gospod. Tretja knjiga Hermasa 9:231 Iztegnite roke ubogim po svoji moči. Ne skrivaj svojega srebra v zemljo. Pomagaj zvestemu človeku v stiski in stiska te ne bo dosegla v času tvoje stiske. Knjiga Enohovih skrivnosti 51:1-3 Ko človek obleče nagega in nasiti lačnega, bo našel plačilo od Boga. Če pa mu srce šumi, zagreši dvojno zlo: pogubo sebe in tistega, kar daje; in zanj zaradi tega ne bo nobene nagrade. In če je njegovo lastno srce polno njegove hrane in njegovo lastno meso s svojo obleko, zagreši prezir in izgubi vso svojo vzdržljivost revščine in ne bo našel plačila za svoja dobra dela. Vsak ponosen in veličasten človek je sovražen Gospodu in vsak lažniv govor, oblečen v neresnico; razrezan bo z rezilom meča smrti in vržen v
ogenj ter bo gorel za vse čase. Knjiga Enohovih skrivnosti 63 Gospod Bog, z veseljem bom slavil tvoje ime, sredi tistih, ki poznajo tvoje pravične sodbe. Kajti ti si dober in usmiljen, zatočišče ubogih; Ko kličem k Tebi, me tiho ne prezri. Zakaj nihče ne jemlje plena mogočnemu; Kdo torej lahko vzame karkoli od tega, kar si ustvaril, razen da si sam dal? Kajti človek in njegov delež ležita pred teboj na tehtnici; Ne more dodati, da bi povečal, kar si predpisal Ti ... Ptice in ribe hraniš, S tem, da daješ dež stepam, da raste zelena trava, Da pripraviš krmo v stepi za vsako živo bitje. ; In če so lačni, k tebi povzdignejo svoj obraz. Kralje in vladarje in ljudstva ti hraniš, o Bog; In kdo je pomoč ubogim in ubogim, če ne ti, o Gospod? In ti boš prisluhnil kajti kdo je dober in nežen kot ti? Razveseljuj dušo ponižnih z odpiranjem svoje roke v usmiljenju ... Salomonovi psalmi 5 ... In pobožni se bodo zahvaljevali v zboru ljudstva; In Bog se bo usmilil ubogih v veselju Izraelovem; Kajti dober in usmiljen je Bog na veke, in zbori Izraelovi bodo slavili ime Gospodovo ... Psalmi Salomonovih 10 Ko sem bil v stiski, sem klical ime Gospodovo, upal sem na pomoč Jakobovega Boga in bil rešen; Kajti upanje in zatočišče ubogih si, o Bog ... Salomonovi psalmi 15 ... Kajti če ne daš moči, Kdo more prenesti kazen z revščino? Ko je človek grajan zaradi svoje pokvarjenosti, ga preizkušaš v njegovem mesu in v stiski revščine ... Salomonovi psalmi 16 Gospod, tvoje usmiljenje je nad deli tvojih rok na veke; Tvoja dobrota je nad Izraelom z bogatim darom. Tvoje oči gledajo nanje, da nobeden od njih ne trpi pomanjkanja; Tvoja ušesa poslušajo upanja polne molitve ubogih ... Salomonovih psalmov 18 O moj sin! če bogataš poje kačo, pravijo: "To je zaradi njegove modrosti," in če jo poje revež, ljudje pravijo: "Od svoje lakote." O moj sin! preizkušaj svojega sina in svojega hlapca, preden jima izročiš svoje imetje, da ju ne odtujita; kajti tisti, ki ima polne roke, se imenuje moder, četudi je neumen in neveden, tisti, ki ima prazne roke, pa se imenuje revež, nevedni, četudi je princ modrecev. O moj sin! Pojedel sem kolocinto in pogoltnil alojo in nisem našel nič bolj grenkega od revščine in pomanjkanja. O moj sin! uči svojega sina varčnosti in lakote, da mu bo dobro uspelo gospodariti s svojim gospodinjstvom. O moj otrok! žabje stegno v tvoji roki je boljše kot gos v loncu tvojega soseda; in boljša je ovca blizu tebe nego vol daleč stran; in vrabec v tvoji roki je boljši od tisoč vrabcev, ki letijo; in revščina, ki se nabira, je boljša od razpršenosti velike količine; in živa lisica je boljša od mrtvega leva; in funt volne je boljši od funta bogastva, mislim zlata in srebra; kajti zlato in srebro sta skrita in zakrita v zemlji in ju ni videti; volna pa ostane na trgih in se vidi, in lepota je tistemu, ki jo nosi. O moj sin! malo bogastvo je boljše od razpršenega bogastva. O moj sin! živ pes je boljši kot mrtev revež. O moj sin! revež, ki dela prav, je boljši od bogataša, ki je mrtev v grehih. O moj sin! obišči ubogega v njegovi stiski in govori o njem v sultanovi navzočnosti ter se potrudi, da ga rešiš iz levjih gobcev. Obstajajo štiri stvari, v katerih niti kralj niti
njegova vojska ne moreta biti varna: zatiranje s strani vezirja in slaba vlada ter sprevrženost volje in tiranija nad subjektom; in štiri stvari, ki jih ni mogoče skriti: preudaren, neumen, bogat in reven. Zgodba o Ahikarju 2:17,39-41,4952,57,67 Kajti mnoge je nečistovanje uničilo; kajti, čeprav je človek star ali plemenit, ali bogat ali reven, si pri človeških sinovih privablja sramoto in Beliarja v posmeh. Rubenova oporoka 2:8 In Božji angel mi je pokazal, da ženske večno vladajo tako kralju kot beraču. In kralju vzamejo njegovo slavo, hrabremu možu njegovo moč in beraču celo tisto malo, kar je opora njegove revščine. Judova zaveza 3:22-23 In tisti, ki so umrli v žalosti, bodo vstali v veselju, in tisti, ki so bili ubogi zaradi Gospoda, bodo obogateli, in tisti, ki so bili usmrčeni zaradi Gospoda, se bodo prebudili v življenje. Judova zaveza 4:31 Kajti vsem revnim in zatiranim sem podaril dobrote zemlje v samosti svojega srca. Držite se torej, otroci moji, božje postave in pridobite samskost in hodite brezhibno, ne dajte se zapletati v zadeve svojega bližnjega, ampak ljubite Gospoda in svojega bližnjega, imejte sočutje do ubogih in šibkih. Isaharjeva oporoka 1:31,38 Če je bil kdo v stiski, sem svoje vzdihe združil z njegovimi, In svoj kruh sem delil z revnimi. Isaharjeva oporoka 2:1112 Kajti ubogi človek, če je brez zavisti in v vsem ugaja Gospodu, je blagoslovljen nad vsemi ljudmi, ker nima truda nečimrnih ljudi. Odstranite torej ljubosumje iz svojih duš in se ljubite s pravičnostjo srca. Gadova zaveza 2:1516 Drugi krade, dela nepravično, pleni, goljufa in poleg tega usmiljuje revne: tudi to ima dvojni vidik, toda vse je zlo. Kdor goljufa svojega bližnjega, draži Boga in po krivem prisega zoper Najvišjega, pa se usmili ubogih: Gospod, ki je ukazal postavo, zaničuje in draži, a vendar poživlja uboge. Ašerjeva oporoka 1:14-15 In če bi bil moj gospod od doma, nisem pil vina; niti tri dni nisem vzel svoje hrane, ampak sem jo dajal ubogim in bolnim. Jožefova oporoka 1:30 Če je kdo poveličan, mu ne zavida; če kdo obogati, ni ljubosumen; če je kdo pogumen, ga pohvali; krepostnega človeka hvali; ubogega človeka se usmili; do slabotnih je sočuten; Bogu poje hvalnice. Benjaminova oporoka 1:26