Prilika o sejalcu Matej 13:1–23 1 Istega dne je Jezus šel iz hiše in sedel ob morju. 2 In zbrale so se okoli njega velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel; vsa množica pa je stala na bregu. 3 In veliko jim je govoril v prilikah, rekoč: Glej, sejalec je šel sejat; 4 Ko je sejal, je nekaj semen padlo ob pot in priletele so ptice ter jih pozobale. 5 Nekatera so padla na kamnita mesta, kjer niso imela veliko zemlje, in so takoj vzklila, ker niso imela globoke zemlje. 6 Ko pa je sonce vzšlo, so ožgane in ker niso imele korenin, so se posušile. 7 Drugo pa je padlo med trnje, in trnje je vzklilo in ga zadušilo. 8 Drugo pa je padlo v dobro zemljo in obrodilo sad, eno stotero, drugo šestdeseterno, drugo trideseterno. 9 Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. 10 Učenci so pristopili in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« 11 Odgovoril jim je: » Ker vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.« 12 Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel še več; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. 13 Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, ne vidijo, in poslušajo, ne slišijo in ne razumejo. 14 In v njih se izpolnjuje Izaijevo prerokovanje, ki pravi: »Slišali boste, a ne boste razumeli, in gledali boste, a ne boste videli.« 15 Kajti srce tega ljudstva je otrdelo in njihova ušesa so težka za poslušanje in oči so si zaprli, da ne bi kdaj z očmi videli in z ušesi slišali in s srcem razumeli in se spreobrnili ter jih jaz ozdravil. 16 Blagor vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo. 17 Resnično vam povem, da so mnogi preroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli, in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali. 18 Poslušajte torej priliko o sejalcu. 19 Kdorkoli sliši besedo o kraljestvu in je ne razume, pride hudobni in mu ugrabi, kar je bilo posejano v srcu. To je tisti, ki je bil posejan ob poti.
1
20 Kdor pa je bil posejan v kamnita tla, je tisti, ki sliši besedo in jo takoj z veseljem sprejme; 21 Vendar nima korenine v sebi, ampak vztraja nečasno. Ko namreč nastane stiska ali preganjanje zaradi besede, se takoj pohujša. 22 Kdor pa je bil posejan med trnjem, je tisti, ki posluša besedo, a skrbi tega sveta in prevarljivost bogastva zadušijo besedo in ostane brez sadu. 23 Kdor pa je posejan v dobro zemljo, je tisti, ki sliši besedo in jo razume, ki tudi rodi sad in rodi, eden stoterni, drugi šestdeseterni, drugi trideseterni.
Marko 4:1–20 1 In spet je začel učiti ob morju. In zbrala se je okoli njega velika množica, tako da je stopil v čoln in sedel v morju; vsa množica pa je bila ob morju na kopnem. 2 In učil jih je veliko stvari v prilikah in jim v svojem nauku govoril: 3 Poslušajte! Glejte, sejalec je šel sejat. 4 Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot in priletele so ptice neba ter ga požrle. 5 Drugo pa je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko zemlje, in takoj je vzklilo, ker ni imelo globoke zemlje. 6 Ko pa je sonce vzšlo, je ožgalo in ker ni imelo korenine, se je posušilo. 7 Drugo pa je padlo med trnje, in trnje je zraslo in ga zadušilo, in ni obrodilo sadu. 8 Drugo pa je padlo na dobro zemljo in obrodilo sad, ki je vzklil in se povečal; in obrodilo jih je nekaj trideset, nekaj šestdeset in nekaj sto. 9 In jim je rekel: Kdor ima ušesa, da bi slišal, naj posluša. 10 Ko je bil sam, so ga tisti, ki so bili okoli njega z dvanajsterimi, vprašali za priliko. 11 In jim je rekel: » Vam je dano spoznati skrivnost Božjega kraljestva, tistim pa, ki so zunaj, se vse to dogaja v prilikah.« 12 Da bi gledali, pa ne bi videli, in poslušali, pa ne bi razumeli, da se ne bi kdaj spreobrnili in bi jim bili grehi odpuščeni. 13 In jim je rekel: » Ali ne poznate te prilike? Kako boste potem razumeli vse prilike?« 14 Sejalec seje besedo. 15 Ti pa so ob poti, kjer se seje beseda; ko pa jo slišijo, pride satan in jim vzame besedo, ki je bila posejana v njihova srca. 16 In prav tako so to tisti, ki so posejani na kamnitih tleh, ki besedo takoj sprejmejo z veseljem, ko jo slišijo; 17 In nimajo korenine v sebi, zato so nečasni. Ko pa pride zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo. 18 Med trnje pa so posejani, ki poslušajo besedo, 19 Skrbi tega sveta, prevarljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh pa pridejo vanjo in zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna. 20 In to so tisti, ki so posejani v dobri zemlji, ki poslušajo besedo in jo sprejmejo ter rodijo sad, eden trideseternega, drugi šestdeseternega in eden stoternega.
Luka 8:4–15 4 Ko se je zbralo veliko ljudi, ki so prihajali k njemu iz vseh mest, jim je spregovoril v priliki: 5 Sejalec je šel sejat svoje seme. Ko je sejal, je nekaj padlo ob pot, in je bilo poteptano in ptice neba so ga pozobale. 6 Nekaj pa je padlo na skalo in takoj, ko je vzklilo, se je posušilo, ker ni imelo vlage.
2
7 Drugo pa je padlo med trnje, in trnje je vzraslo z njim in ga zadušilo. 8 Drugo pa je padlo na dobro zemljo, vzklilo in obrodilo stoterni sad. In ko je to rekel, je zaklical: » Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« 9 Njegovi učenci so ga vprašali: »Kaj bi ta prilika lahko pomenila?« 10 In rekel je: Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa v prilikah, da bi gledali, ne bi videli in poslušali, ne bi razumeli. 11 Prilika pa je tale: Seme je Božja beseda. 12 Tisti pa ob poti so tisti, ki poslušajo; potem pride hudič in jim vzame besedo iz srca, da ne bi verovali in bili rešeni. 13 Tisti na skali pa so tisti, ki besedo, ko jo slišijo, z veseljem sprejmejo; in ti nimajo korenine, zato verujejo le začasno, v času skušnjave pa odpadejo. 14 Kar pa je padlo med trnje, so tisti, ki, ko slišijo, gredo ven, a jih skrbi, bogastvo in veselje življenja zadušijo in ne obrodijo popolnega sadu. 15 Tisti pa, ki so posejani v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo v čistem in dobrem srcu in jo ohranijo ter s potrpežljivostjo rodijo sad.
3