Salomonove ode UVOD Tukaj je nekaj najlepših pesmi miru in veselja, ki jih premore svet. Vendar pa njihov izvor, čas nastanka in natančen pomen mnogih verzov ostajajo ena velikih literarnih skrivnosti. Do nas so prišle v enem samem in zelo starem dokumentu v sirskem jeziku. Očitno je ta dokument prevod iz izvirne grščine. O teh odah je divjala kritična razprava; ena najbolj verjetnih razlag je, da so to pesmi novokrščenih kristjanov iz prvega stoletja. Nenavadno jim manjkajo zgodovinske aluzije. Njihov sijaj ni odsev drugih časov. Ne sposojajo si ne iz Stare zaveze ne iz evangelijev. Navdih teh verzov je iz prve roke. Spominjajo vas na Aristidovo pripombo: "Novo ljudstvo, s katerim je pomešano nekaj božanskega." To je moč in uvid, s katerima lahko najdemo vzporednice le v najvzvišenejših delih Svetega pisma.
4 Kdo namreč more prepoznati ljubezen, razen tistega, ki je ljubljen? 5 Ljubim Ljubljenega in moja duša ga ljubi: 6 In kjer je njegov počitek, tam sem tudi jaz; 7 In ne bom tujec, kajti pri Gospodu, Najvišjem in Usmiljenem, ni zamere. 8 Združen sem bil z I-runom, kajti Ljubljeni je našel Ljubljenega, 9 In ker bom ljubil njega, ki je Sin, bom postal sin; 10 Kdor se namreč združi z Njim, ki je nesmrten, bo tudi sam postal nesmrten; 11 Kdor pa ima veselje v Živem, bo živel. 12 To je Duh Gospodov, ki ne laže, ki uči človeške sinove, da spoznajo njegove poti. 13 Bodite modri, razumni in budni. Aleluja. ODE 4
ODE 2
1 Nihče, o moj Bog, ne spremeni tvojega svetega kraja; 2 In ni (možno), da bi ga spremenil in postavil na drugo mesto, ker nima nad njim oblasti. 3 Kajti svoje svetišče si načrtoval, preden si ustvaril (druge) kraje: 4 Kar je starejše, ne bodo spremenili tisti, ki so mlajši od njega samega. 5 Svoje srce si dal svojim vernikom, o Gospod, nikoli ne boš zgrešil in ne boš ostal brez sadov. 6 Kajti ena ura tvoje vere je dragocenejša od vseh dni in let. 7 Kdo si namreč obleče tvojo milost in se mu poškoduje? 8 Kajti tvoj pečat je znan in tvoja bitja ga poznajo in tvoje (nebeške) vojske ga posedujejo in izvoljeni nadangeli so vanj oblečeni. 9 Dal si nam svojo skupnost; ne zato, ker bi nas potreboval, ampak mi potrebujemo tebe. 10 Izlij na nas svojo roso in odpri svoje bogate studence, ki nam točijo mleko in med: 11 Saj ni pri tebi kesanja, da bi se pokesal česar koli, kar si obljubil: 12 In konec se ti je razodel: kajti kar si dal, si dal zastonj. 13 da jih ne boš mogel potegniti nazaj in jih spet vzeti, 14 Kajti vse se je razodelo pred teboj kot Bog in urejeno od začetka pred teboj. In ti, o Bog, si ustvaril vse. Aleluja.
(Noben del te Ode ni bil nikoli identificiran.)
ODE 5
ODE 3
1 Zahvaljujem se ti, Gospod, ker te ljubim; 2 Najvišji, ne boš me zapustil, kajti ti si moje upanje. 3 Zastonj sem prejel tvojo milost, po njej bom živel: 4 Moji preganjalci bodo prišli in me ne bodo videli: 5 Tema jim bo padla na oči in gost mrak jih bo zatemnil. 6 In ne bodo imeli luči, da bi jo videli, ne bodo se me mogli oklepati.
Za te bleščeče skrivnostne ode se dolgujemo prevodu J. Rendelu Harrisu, MA., častnemu sodelavcu Clare Collegea v Cambridgeu. O njih pravi: »Zdi se, da ni ničesar, o čemer bi se vsi strinjali, razen če gre za to, da so ode edinstvene lepote in visoke duhovne vrednosti.« ODE 1 1 Gospod je kakor krona na moji glavi in ne bom brez njega. 2 Spletli so mi krono resnice, in zaradi nje so v meni pognale tvoje veje. 3 Ni kakor uvel krošnja, ki ne brsti: ampak ti živiš na moji glavi in si zacvetel na moji glavi. 4 Tvoji sadovi so dozoreli in popolni, polni so tvojega odrešenja.
1 ... Oblekel sem si: 2 Njegovi udi so z njim. Na njih stojim in On me ljubi. 3 Kajti ne bi znal ljubiti Gospoda, če on ne bi ljubil mene.