maščevanje doseglo čez malo časa, kakor pravijo Pisma, ob prihodu Jezusa Kristusa. Dobro se imej s svojo ženo Proklo. Pošiljam ti uhane svoje hčere in svoj prstan, da ti bodo v spomin na mojo smrt. Kajti črvi že začenjajo izstopati iz mojega telesa in glej, prejemam časovno sodbo in bojim se prihodnje sodbe. Kajti v obeh stojimo pred deli živega Boga; toda ta časovna sodba je začasna, medtem ko je prihodnja sodba večna. Konec pisma Pilatu, upravitelju.
Pisma Herodu in Pilatu HERODOVO PISMO GUVERNERJU PILATU. Herod Ponciju Pilatu, upravitelju Jeruzalema: Mir. V veliki tesnobi sem. Pišem ti to, da se boš, ko boš to slišal, žalostil zame. Ko se je moja hči Herodiada, ki mi je draga, igrala v luži ledu, se je ta pod njo zlomil in vse njeno telo je padlo navzdol, glava pa ji je bila odsekana in ostala na površini ledu. In glej, njena mati drži glavo na kolenih v naročju in vsa moja hiša je v veliki žalosti. Kajti ko sem slišal o človeku Jezusu, sem želel priti k tebi, da bi ga videl na samem in slišal njegovo besedo, ali je podobna besedi sinov človeških. In gotovo je, da zaradi mnogih hudih stvari, ki sem jih storil Janezu Krstniku, in ker sem zasmehoval Kristusa, glej, prejemam nagrado pravičnosti, kajti prelil sem veliko krvi tujih otrok na zemlji. Zato so Božje sodbe pravične; kajti vsak človek prejme po svoji misli. Ker pa si bil vreden videti tega Bogočloveka, se spodobi, da moliš zame. Tudi moj sin Azbonius trpi ob smrtni uri. Tudi jaz sem v stiski in veliki preizkušnji, ker imam vodenico; in v veliki stiski sem, ker sem preganjal tistega, ki je uvedel krst z vodo, to je bil Janez. Zato, brat moj, so Božje sodbe pravične. In moja žena je spet zaradi vse svoje žalosti za hčerko oslepela na levo oko, ker smo želeli zaslepiti oko pravičnosti. Ni miru za hudobneže, govori Gospod. Kajti že velika stiska prihaja nad duhovnike in pisce postave, ker so ti izročili Pravičnega. Kajti to je konec sveta, da so privolili, da pogani postanejo dediči. Kajti otroci luči bodo izgnani, ker se niso držali tega, kar je bilo oznanjeno o Gospodu in o njegovem Sinu. Zato si opaši ledja in prejmi pravičnost, ti in tvoja žena se spominjata Jezusa noč in dan; in kraljestvo bo pripadlo vam, poganom, kajti mi, (izbrano) ljudstvo, smo zasmehovali Pravičnega. Če je torej prostor za našo prošnjo, Pilat, ker smo bili nekoč na oblasti, skrbno pokoplji mojo družino; kajti prav je, da nas pokoplješ ti, ne pa duhovniki, ki jih bo
PILATOVO PISMO HERODU. Pilat Herodu, tetrarhu: Mir. Vedi in glej, da sem se tistega dne, ko si mi izročil Jezusa, usmilil samega sebe in si z umivanjem rok pričal (da sem nedolžen) o tistem, ki je po treh dneh vstal od mrtvih in izpolnil tvojo voljo v njem, kajti želel si, da bi bil s teboj povezan pri njegovem križanju. Zdaj pa od rabljev in vojakov, ki so stražili njegov grob, izvem, da je vstal od mrtvih. In še posebej sem potrdil, kar mi je bilo povedano, da se je telesno prikazal v Galileji, v isti podobi in z istim glasom in z istim naukom ter z razumnimi učenci, ne da bi se v ničemer spremenil, ampak je s pogumom oznanjal svoje vstajenje in večno kraljestvo. In glej, nebo in zemlja se veselita; in glej, moja žena Prokla veruje videnjem, ki so se ji prikazala, ko si poslal, da izročim Jezusa ljudstvu Izraelovemu zaradi njihove sovražnosti. Ko je moja žena Prokla slišala, da je Jezus vstal od mrtvih in se je prikazal v Galileji, je vzela s seboj stotnika Longina in dvanajst vojakov, ki so stražili pri grobu, in šla pozdravit Kristusov obraz, kakor da bi šla na kakšen velik spektakel, in ga videla z njegovimi učenci. Medtem ko so stali, se čudili in ga strmeli, jih je pogledal in jim rekel: »Kaj je? Verujete vame?« Razglašaj, vedite, da je v zavezi, ki jo je Bog dal očetom, rečeno, da bo vsak, ki je poginil, živel po moji smrti, ki ste jo videli. In zdaj vidite, da živim jaz, ki ste ga križali. In veliko sem pretrpel, dokler nisem bil položen v grob. Zdaj pa me poslušajte in verjemite mojemu Očetu, Bogu, ki je v meni. Kajti razvezal sem vezi smrti in odprl vrata šeola; in moj prihod bo pozneje. Ko sta moja žena Prokla in Rimljani to slišali, so prišli in mi to povedali v joku, saj so bili tudi oni proti njemu, ko so snuvali hudobije, ki so mu jih storili. Tako sem tudi jaz ležal na svojem ležišču v stiski in si oblekel žalno obleko ter vzel s seboj petdeset Rimljanov in svojo ženo ter šel v Galilejo. In ko sem šel po poti, sem pričal o teh stvareh, da je Herod to storil po meni, da se je posvetoval z menoj in me prisilil, da se oborožim proti njemu in da sodim tistega, ki sodi vse, in da bičam Pravičnega, Gospoda pravičnih. In ko smo se mu približali, o Herod, se je z neba zaslišal močan glas in