Zemljovid novic 39 - marec 2026

Letnik 6/izdaja 39 marec 2026

Uvodnik

Nadštevilčno opazovanje

GURS smo mi

Vidni smo v svetu

Mediji o nas Bonton na zabaven način

Računalniške novice

Zemljovid novic je interna elektronska publikacija

Geodetske uprave Republike Slovenije.

Kontakt: pr.gurs@gov.si ksenija.mihajlovic@gov.si

Za branje Zemljovida novic priporočamo uporabo Chrome brskalnika.

Spoštovane bralke in bralci,

V tej številki Zemljovida novic za leto 2026 povzemamo ključne aktivnosti Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) na področju digitalne preobrazbe, zakonodajnih sprememb in mednarodnega sodelovanja. Geodetska uprava je s sklenitvijo sporazuma o satelitskih podatkih s podjetjem Planet Labs omogočila dostop do dnevnih satelitskih posnetkov, kar bo izboljšalo spremljanje naravnega okolja in krizno odzivanje. Sprejet je bil Pravilnik o izpitu za bonitiranje, ki ureja izpit za bonitiranje zemljišč in pogoje za pridobitev pooblastil. Predstavili smo mobilno aplikacijo mBoniteta, ki je bila razvita za evidentiranje posebnih vplivov na boniteto kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki omogoča lastnikom enostavno posredovanje podatkov s terena. Dne 22. februarja 2026 se je začela uporabljati novela Zakona o katastru nepremičnin, ki prinaša izboljšave za hitrejše in enotnejše evidentiranje nepremičnin ter večjo pravno varnost lastnikov. Preberete lahko tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kontaktnega klicnega centra GURS, ki deluje od maja 2025 in nudi podporo javnosti ob objavi posplošenih vrednosti nepremičnin z enotnim sistemom obravnave komunikacije in tehnično podporo.

Vlada je sprejela program dela za leto 2026, ki določa naloge in predvidena sredstva državne geodetske službe. Predstavljeni so bili rezultati projekta o oceni tveganja motenj signalov globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, vključno z razvojem prototipa za zaznavanje motenj z umetno inteligenco. V tej številki boste našli tudi novico o tem, da se je Geodetska pisarna Ljutomer preselila v sodobne prostore, ki omogočajo dostop tudi invalidnim osebam, kar izboljšuje dostopnost storitev za prebivalce regije. Uslužbenci GURS smo sodelovali tudi na delavnici EuroSDR o prihodnosti 3D kartiranja in na UN-GGIM delavnici o integraciji geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj, kjer smo predstavila uspešno sodelovanje znotraj institucij.

Želim vam prijetno branje.

Tomaž Petek, generalni direktor

Nadštevilčno opazovanje

GURS sklenil strateški sporazum s podjetjem Planet za uporabo satelitskih podatkov v javni upravi

Geodetska uprava Republike Slovenije je januarja 2026 sklenila strateški sporazum s podjetjem Planet Labs Germany GmbH, vodilnim ponudnikom globalnih satelitskih podatkov. Sporazum na ravni celotne javne uprave omogoča enoten prostorski podatkovni vir za državne in občinske organe. Javni upravi prinaša dostop do dnevnih satelitskih posnetkov PlanetScope, GURS pa tudi možnost visokoločljivih naročniških snemanj, kar pomembno krepi zanesljivo in hitro podporo odločanju.

Dogovor je del uresničevanja strategije Geo Slovenija ter prehoda v povezan, digitalen in podatkovno podprt ekosistem prostora Satelitski podatki bodo ključni za spremljanje gozdov in kmetijstva, prostorsko in urbano načrtovanje, zaznavanje sprememb v grajenem in naravnem okolju ter za zgodnje opozarjanje ob naravnih nesrečah, kot so požari, poplave in suše. Pomembno vlogo bodo imeli tudi pri razvoju digitalnega dvojčka Slovenije v okviru pobude SLO4D.

Generalni direktor GURS Tomaž Petek je poudaril, da dnevni satelitski zajem bistveno izboljšuje odzivnost v kriznih razmerah in podpira dolgoročno načrtovanje. Sodelovanje dodatno krepi vlogo GURS kot osrednjega nosilca povezanih prostorskih podatkov, Planet pa je v Sloveniji prisoten tudi prek prevzema podjetja Sinergise leta 2023. Prostor razumemo bolje, ko ga opazujemo vsak dan. To je prihodnost upravljanja prostora v Sloveniji.

V uradnem listu št. 6/2026 je bil objavljen Pravilnik o izpitu za bonitiranje

V Uradnem listu RS št. 6/2026 je bil 30. januarja 2026 (stran 380) objavljen Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč, izdan na podlagi petnajstega odstavka 39.a člena Zakona o katastru nepremičnin (ZKN). Pravilnik je obvezen in je del sprememb, ki jih prinaša novela ZKN-A, sprejeta 25. septembra 2025, s katero Ministrstvo za naravne vire in prostor izboljšuje ureditev evidentiranja nepremičnin, krepi pravno varnost ter jasneje ureja postopke in evidence.

Pravilnik določa vsebino znanj za spreminjanje bonitete zemljišč in postopek preverjanja znanja, pristojbino, nagrade in povračila stroškov članom izpitne komisije, pogoje za pridobitev pooblastila za bonitiranje ter vodenje evidence izpitov in seznama izdanih pooblastil.

Veljati začne 22. februarja 2026.

Objava: V Uradnem listu je bil objavljen Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč

mBoniteta – nova mobilna aplikacija za evidentiranje posebnih vplivov za boniteto zemljišč

Geodetska uprava RS je razvila mobilno aplikacijo mBoniteta, namenjeno evidentiranju posebnih vplivov na boniteto kmetijskih in gozdnih zemljišč. Aplikacija omogoča neposredno in strukturirano posredovanje podatkov s terena v informacijski sistem GURS, njeno delovanje pa je bilo predstavljeno tudi na spletni predstavitvi, ki je potekala v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.

Objava: GURS sklenil strateški sporazum s podjetjem Planet

Boniteta je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, določen na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih

Nadštevilčno opazovanje

vplivov. Vodi se v katastru nepremičnin in se uporablja v številnih postopkih (npr. pri trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, katastrskem dohodku, spremembi namembnosti, dedovanju kmetij). Posebni vplivi so lokalno omejeni dejavniki, ki jih sistemski viri pogosto ne zajamejo v celoti, zato jih je mogoče zanesljivo ugotavljati predvsem na terenu. Mednje sodijo skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost oziroma zaprtost prostora ter zasenčenost.

mBoniteta lastnikom, solastnikom ali pooblaščenim osebam omogoča, da poiščejo svoje parcele, na karti narišejo območje vpliva, dodajo geografsko označene fotografije in vnesejo opisne podatke. Vnos je standardiziran ter podprt z navodili in pogoji, kar zagotavlja primerljive in vsebinsko jasne podatke. Aplikacija omogoča tudi oddajo splošne opombe, in sicer v primeru kadar posebnega vpliva ni mogoče uveljavljati, uporabnik pa želi opozoriti na neskladja v evidenci.

Oddane predloge najprej preveri sistem, nato jih strokovno obravnava pooblaščena oseba na GURS, ki presodi upravičenost na podlagi prejetih podatkov, uradnih evidenc in po potrebi terenskega ogleda. Vlagatelj je o dopolnitvah ali odločitvi obveščen po elektronski pošti, lastniki pa v postopku nimajo stroškov. mBoniteta ne nadomešča strokovne presoje, temveč jo podpira z ažurnimi in prostorsko natančnimi terenskimi informacijami ter predstavlja pomemben korak k bolj natančnemu in sodobnemu evidentiranju bonitete zemljišč.

Objava: mBonitete – nova mobilna aplikacija za evidentiranje posebnih vplivov za boniteto zemljišč

Pričetek uporabe sprememb in dopolnitev Zakona o katastru

nepremičnin

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), sprejet septembra 2025, se začne uporabljati 22. februarja 2026. Novela odgovarja na izzive, zaznane v praksi v prvih letih izvajanja zakona, ter prinaša večjo učinkovitost evidentiranja nepremičnin in jasnejše, bolj nedvoumne določbe. V prehodnem obdobju je Geodetska uprava prilagodila informacijski sistem kataster, sprejet pa je bil tudi obvezen Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč (Uradni list RS, št. 6/26). V pripravi so še spremembe pravilnika o vodenju podatkov.

Med ključnimi novostmi so odprava administrativnih ovir in hitrejši postopki (npr. pri nadomestnih gradnjah), optimizacija inženirskega dela (tudi z lažjim pridobivanjem listin in širšim dostopom do sistema), jasnejša pravila za bonitiranje zemljišč in izpite, boljši vpogled v dodatne podatke zemljiške knjige ter okrepljena elektronska povezava med evidencama. Uvajajo se tudi določene izjeme za elaborat v sodnih postopkih ter uskladitve z drugo zakonodajo.

Pomembna sprememba je tudi prenehanje vodenja t. i. posebnih podatkov o lastniku za dele stavb pri stavbah z enim delom stavbe, saj se v takih primerih lastništvo praviloma povzema iz povezane parcele. Skupni cilj sprememb je hitrejše in enotnejše evidentiranje ob ohranitvi pravne varnosti lastnikov ter nadaljnje izboljšanje kakovosti podatkov o nepremičninah.

Novela Zakona o katastru nepremičnin pomeni napredek na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah, ki se že kaže v reševanju zahtev v zakonsko določenih rokih in trudu Geodetske uprave v izboljšanju kakovosti podatkov o nepremičninah.

Objava: Pričetek uporabe sprememb in dopolnitev Zakona o katastru nepremičnin

Nadštevilčno opazovanje

Vzpostavitev in razvoj

Kontaktnega klicnega centra GURS

Geodetska uprava Republike Slovenije je maja 2025 vzpostavila Kontaktni klicni center (KKC GURS) kot osrednjo podporno točko javnosti ob objavi novih posplošenih vrednosti nepremičnin na portalu eProstor. Namen centra je bil zagotoviti enotno, pregledno in strokovno usklajeno komunikacijo v času povečanega zanimanja uporabnikov.

Ključni poudarek projekta je bila vzpostavitev enotnega sistema obravnave vseh kanalov komunikacije: telefonskih klicev, elektronske in fizične pošte ter osebnih obiskov. Uvedena je bila brezplačna telefonska številka 080 1066, enoten elektronski naslov klicnicenter.gurs@gov.si in centralno projektno vložišče za evidentiranje ter obravnavo zadev. Tehnološko jedro delovanja predstavlja dokumentno informacijski sistem M-Files, povezan z rešitvama Krpan in Špica, kar zagotavlja sledljivost zadev, arhiviranje in verzioniranje dokumentov ter nadzor prisotnosti zaposlenih in s tem celovit pregled nad življenjskim ciklom posamezne zadeve.

Delovanje KKC GURS je temeljilo na dvonivojskem modelu obravnave vprašanj. V projekt je bilo vključenih 134 sodelavcev, vključno z zaposlenimi in študenti, z jasno opredeljenimi vlogami, urniki dežurstev ter rotacijo med sprejemom klicev in obravnavo zadev. Kakovost podpore je krepila nadgrajevana baza znanja, usposabljanje agentov ter interni podporni kanal KKC3 za sprotno strokovno pomoč.

Vzpostavitev je spremljala aktivna komunikacija v medijih, na družbenih omrežjih in na portalu GURS ter predstavitve na strokovnih dogodkih. Oktobra 2025 je

bila izvedena reorganizacija, pri kateri so naloge prve stopnje prevzele sprejemne pisarne geodetskih pisarn in območnih uprav, ob hkratni tehnični in vsebinski pripravi zaposlenih. Nadaljnji razvoj predvideva organizacijsko povezovanje z območnimi uradi ter postopno vključevanje elektronskih naslovov vseh enot, z namenom še večje preglednosti, sledljivosti in enotnosti komunikacije.

KKC GURS predstavlja primer sistematičnega in celostnega odziva javne uprave na povečano obremenitev, ki združuje organizacijske prilagoditve, učinkovito tehnologijo, usposabljanje kadrov in proaktivno obveščanje javnosti.

Bolj podroben članek boste lahko prebrali v naslednji številki Geodetskega vestnika. Zahvaljujemo se Mateji Omejc in Bojani Kelbel za trud, ki sta ga vložili v strokovni članek.

Vlada sprejela Program dela državne geodetske službe za leto 2026

Vlada je na 418. dopisni seji dne 25. februarja 2026 s sklepom pod točko 8 sprejela Program dela državne geodetske službe za leto 2026. Program je pripravljen v skladu z določbami Zakona o geodetski dejavnosti in vsebuje podrobnejšo opredelitev in predvideni obseg nalog državne geodetske službe ter predvideno višino sredstev za izvajanje teh nalog.

Kako varni so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS)

V sredo, 25. februarja 2026, je na Geodetski upravi Republike Slovenije potekala predstavitev rezultatov CRP projekta »Ocena tveganja motenj signalov GNSS v slovenskem državnem omrežju stalnih postaj SIGNAL (Care4SIGNAL)«. Dogodek

Nadštevilčno opazovanje

je bil hibriden; v živo ga je spremljalo 25 udeležencev, na daljavo pa več kot 30.

Predstavitev je izvedla vodja projekta, izr. prof. dr. Polona Pavlovčič Prešeren (FGG), pri projektu pa so sodelovali še FE, Fakulteta za pomorstvo in promet ter Geodetski inštitut Slovenije.

Tema presega geodetsko stroko, saj je ključna za vse, ki uporabljajo satelitsko navigacijo in pozicioniranje. Zato so se dogodka udeležili tudi predstavniki drugih resorjev, med drugim Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in Policije. Motnje GNSS so lahko naravne ali umetne; umetne so lahko nenamerne ali namerne, pri čemer namerne delimo na onemogočanje delovanja (jamming) in zavajanje naprav (spoofing). Problematika je posebej izpostavljena po izbruhu vojne v Ukrajini.

Cilj projekta je bil oceniti vplive umetnih motenj na geodetske in nizkocenovne sprejemnike. Testiranja so potekala v laboratoriju s simulatorjem GNSS signalov in na terenu. Razvit je bil tudi prototip sistema za zaznavanje motenj, ki temelji na nizkocenovnem sprejemniku in obdelavi opazovanj z umetno inteligenco.

Predstavitev rezultatov CRP projekta Ocena tveganja motenj signalov GNSS v slovenskem državnem omrežju stalnih postaj SIGNAL (Care4SIGNAL) v sejni sobi Geodetske uprave RS na sedežu uprave.

Objava: Kako varni so globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS)

GURS smo mi

Novi prostori geodetske pisarne v Ljutomeru omogočajo dostop tudi invalidnim osebam

Geodetska pisarna Ljutomer od 1. februarja letos deluje na novi lokaciji, ki je prijazna vsem uporabnikom in omogoča dostop tudi invalidnim osebam. Po desetletjih delovanja v sodni stavbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru so se zaradi pomanjkanja prostora preselili na naslov Rajh Nade Ulica 2a, kjer sta tudi pošta in Center za socialno delo.

Selitev je omogočila sodobno urejene prostore, ki ustrezajo današnjim standardom in izboljšujejo dostopnost storitev za prebivalce razpršenega območja Prlekije. Ohranitev pisarne v Ljutomeru ostaja pomembna za hitro pridobivanje informacij o nepremičninah, kar potrjuje tudi dobra obiskanost in pozitivni odzivi strank.

Zaposleni na Geodetski upravi Ljutomer s predstavnikoma Ministrstva za javno upravo in direktorjem Območne geodetske

Objava: Novi prostori geodetske pisarne v Ljutomeru omogočajo dostop tudi invalidnim osebam

Volitve in posvet Slovenskega združenja za geofiziko in geodezijo

V četrtek, 5. februarja, je v slovesni dvorani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo potekala redna letna skupščina in posvet Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, ki je del Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko. Na skupščini so izvedli tudi volitve: dosedanji predsednik ddr. Matjaž Ličer je vodenje za mandat 2026–2030 predal prof. dr. Andreju Gosarju, podpredsedniško mesto pa je Ina Cecić predala dr. Klemnu Medvedu (GURS). Sledil je posvet s predstavitvami dosežkov in raziskav preteklega leta.

Objava: Volitve in posvet Slovenskega združenja za geofiziko in geodezijo

Vidni smo v svetu

Delavnica EuroSDR 2026: Prihodnost 3D-kartiranja pri državnih in regionalnih kartografskih agencijah

Delavnica EuroSDR »Prihodnost 3D kartiranja pri državnih in regionalnih kartografskih agencijah« je potekala 21. in 22. januarja 2026 v Geovation London. Nadaljevala je razprave iz leta 2025, tokrat pa se je usmerila v prihodnost in strateški razvoj 3D kartiranja v nacionalnih kartografskih in katastrskih agencijah, od zbiranja in modeliranja do vzdrževanja ter uporabe 3D podatkov.

Razprave so potekale okoli treh ključnih vprašanj: katere potrebe uporabnikov naj vodijo razvoj 3D podatkov, kje so največje tehnične in netehnične vrzeli ter kako okrepiti meddržavno sodelovanje. Države, med njimi Norveška, Švedska, Nizozemska, Finska, Združeno kraljestvo, Francija, Danska, Švica, Nemčija in Estonija, so predstavile svoje pristope in izzive, poglobljeno delo pa je potekalo tudi v manjših skupinah.

Med glavnimi ugotovitvami je bilo izpostavljeno, da Slovenija dobro sledi evropskim trendom 3D podatkov. Skupni izzivi večine držav ostajajo šibkejša povezava med kartografskimi agencijami in uporabniškimi sektorji ter premalo jasni mehanizmi sodelovanja med proizvajalci osnovnih topografskih podatkov in uporabniki, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in civilna zaščita.

Delavnica je potrdila, da bo napredek v 3D kartiranju odvisen od usklajenega razvoja, standardizacije in izmenjave znanja med državami, institucijami, zasebnim sektorjem in uporabniki. Delavnice sta se v imenu GURS udeležila Andraž Muhič in

dr. Andreja Švab Lenarčič, sodelovali pa so tudi predstavniki slovenskih raziskovalnih institucij in zasebnega sektorja.

Objava: Delavnica EuroSDR 2026

UNGGIM Workshop z naslovom: Integracija geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj

Od 11. do 13. februarja 2026 je na Dunaju v prostorih UN City potekala mednarodna delavnica UN-GGIM z naslovom Integracija geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj (»Geospatial information management arrangements and the wider integrated data ecosystem in Europe and neighboring regions«), organizirana ob podpori Eurostata.

Vidni smo v svetu

Namen srečanja je bil izmenjati izkušnje držav pri povezovanju geoprostorskih in statističnih okvirov ter prepoznati priložnosti in izzive pri razvoju integriranega podatkovnega ekosistema za nacionalne prioritete in cilje trajnostnega razvoja.

V ospredju so bili poudarki o vlogi opazovanja Zemlje, daljinskega zaznavanja, geoprostorskih informacij in statistike v okviru Agende 2030 ter drugih mednarodnih zavez. Predstavnica Eurostata Marta NagyRothengass je izpostavila, da so povezani prostorski in statistični podatki temelj digitalne javne infrastrukture ter ključni za oblikovanje politik, zagotavljanje storitev in spremljanje sprememb.

Slovenijo sta skupaj predstavila generalni direktor GURS Tomaž Petek in generalna direktorica SURS mag. Apolonija Flander Oblak. Predstavila sta dolgoletno sodelovanje med institucijama ter konkretne rezultate pri uresničevanju usmeritev okvirov UN-IGIF in GSGF. Razprave so potrdile, da integracija geoprostorskih in statističnih podatkov krepi primerljivost med državami ter je bistvena za merjenje, spremljanje in poročanje o napredku pri ciljih trajnostnega razvoja.

predstavitvijo.

Objava: UN-GGIM delavnica o integraciji geoprostorskih in statističnih podatkov za trajnostni razvoj

Bonton na zabaven način

Bonton na GURS-u –po službeni karti!

(pripravila Ksenija Mihajlović)

1. Identifikacija naj bo pri roki

Kartica, ključ - to je tvoj “dostopni ključ” do sistema. Ne delaj “izjeme”, ker potem nastane zmeda v evidenci.

2. Tiskalnik ni čarobni portal

Če natisneš, tudi pobereš. Če se zatakne papir, ne pusti “minskega polja” naslednjemu - uredi, kot bi urejal napako v podatkih

3. Sestanek brez priprave je kot izmera brez točk

Prinesi osnovne informacije, dokumente in vprašanja. Da ne delamo kroga okoli iste parcele.

4. Govorimo jasno, ne “v koordinatah”

Strokovno je super, ampak prilagodi razlago sogovorniku. Tudi najboljši sloj je neuporaben, če ga nihče ne zna prebrati.

5. Zaupnost je kot varovana evidenca

Kar je interno, ostane interno. Ne delimo podatkov in zgodb po hodnikih, v kuhinji ali v dvigalu.

6. Kritika naj bo kot kontrola kakovosti

Opozori, predlagaj rešitev, ostani spoštljiv. “To ne dela” je premalo, “predlagam, da …” je geodetski standard.

7. Odgovarjanje na e-pošto po načelu “prava oseba, pravi čas”

Ne vklapljaj vseh v CC, če ni potrebe. Ne pošiljaj “reply all” za “hvala”. Naj bo komunikacija čista kot dobro urejeni metapodatki.

8. Kuhinja je skupna parcela

Svojo skodelico in krožnik pospravi. Če nekaj poliješ, pobriši. Skupni prostor ni odlagališče “za kasneje”.

9. Premikaj stvari tiho kot laserski skener

Stoli, predali, vrata - brez ropota. Miren prostor pomeni manj napak in več fokusa.

10. Zaključek dneva: “shrani, zapri, pospravi”

Dokumente pospravi, zaslon zakleni, mizo pusti urejeno. Kot da jutri nekdo nadaljuje delo na tvojem sloju.

Mediji o nas

Glede na vse novosti, ki smo jih uvedli v mesecu januarju, smo bili v medijih prisotni kar nekajkrat. Omembe so bile predvsem pozitivne, saj ima malokatera javna institucija svojo spletno aplikacijo (tako kot mi mBonitete).

Imamo pa za vse zaposlene eno »nagradno« vprašanje:

Ali morda veste, v katerem grajskem parku v Sloveniji stoji drevo na naslovnici?

Prvih pet pravilnih odgovorov, ki jih bomo prejeli na mail pr.gurs@gov.si, nagradimo s simbolično nagrado!

Še vedno nas najdete na naslednjih socialnih omrežjih:

GeodetskaupravaRS

(trenutno 335 sledilcev)

geodetska.uprava.rs

(trenutno 149 sledilcev)

geodetska-uprava-rs

(trenutno 289 sledilcev)

GURS-eProstor

(trenutno 167 naročnikov)

Zahvaljujem se vsem, ki sledite objavam na socialnih omrežjih, ki nam pomagate z zanimivimi predlogi za objave ter vsem, ki naše dnevne objave preberete in pokomentirate.

Veseli bomo, če nas boste tudi zaposleni redno spremljali na vseh omrežjih, v Službi za odnose z javnostmi pa so na našem e-naslovu pr.gurs@gov.si dobrodošli vsi predlogi za objavo.

Vabimo vas, da nas sproti obveščate o vaših aktivnostih, o zanimivostih s terena ter nam pošiljate novičke skupaj s slikami, da bodo naša družbena omrežja postala še bolj zanimiva za širšo javnost. Opažamo namreč, da večina ljudi sploh ne ve, s koliko raznolikimi procesi, projekti ter delovnimi področji se naša institucija dejansko ukvarja.

GURS smo mi vsi, zato vas vabimo, da nam pomagate z vašimi idejami in prispevki!

Računalniške novice

(pripravlja Saša Sladič)

Word: Hitri deli (Quick parts)

Predlog za objavo naslednje novičke je tokrat prišel iz območne enote Murska Sobota, kar nas še posebej veseli.

Podpiramo, da ste zaposleni pripravljeni deliti svoja opažanja in znanja tudi z drugimi, ker to pomeni, da vam je mar.

Naša zaposlena je napisala, da je pri pisanju odločb pogosto potrebno dodajati posamezne odstavke, ki so odvisni od konkretnega primera. Navadno jih hranite v Wordovem dokumentu, nato pa sledi dobro znana kombinacija »kopiraj–prilepi«. Veseli nas, da je naša zaposlena iskala hitrejše načine pri tem delu, ter se vprašala, ali obstaja hitrejša pot oziroma krajši kodiran ukaz za samodejni vnos besedila. Na pomoč se je obrnila na »ChatGPT«, ki ji je ponudil zelo uporabno rešitev v obliki krajših kodiranih ukazov za samodejni vnos besedila.

Rešitev je poslala tudi nam in predlagala, da jo objavimo in na ta način z njo seznanimo vse zaposlene, saj je ta način dela hitrejši, učinkovitejši ter lahko olajša in pospešil delo tudi drugim sodelavcem. Želi si, da bi predlog, tako kot njej osebno, bistveno poenostavil delo tudi ostalim zaposlenim, ki se ukvarjajo s podobnim delom.

Označimo besedilo.

Modul »Vstavljanje«.

Poiščemo »Hitri deli« na desni strani.

Klik na »Shrani izbor v galerijo hitrih delov« in hitri del poimenujemo.

Poimenovanje novega hitrega dela.

Do hitrega dela lahko dostopamo z vpisom imena in tipko F3

P.S. Če smemo v Službi za odnose z javnostmi prišepniti še tole. S to rešitvijo boste sedaj lahko med seboj preverjali, kdo je prebral Zemljovid, ker tisti, ki ga bo prebral, bo lahko pri nekaterih svojih opravilih učinkovitejši tudi zaradi predlagane rešitve.

Moč izbire in pozitivnega pogleda

Sreča ni nekaj, kar nam je dano, ampak nekaj, kar izberemo.

Ko se odločimo, da bomo osredotočeni na lepoto, dobre trenutke in priložnosti za rast, postane vsak dan darilo.

Tudi v težkih časih imamo moč, da izberemo pozitiven pogled in najdemo razlog za hvaležnost.

Sreča ni popolno življenje brez težav, ampak način, kako se odločimo odzvati na izzive.

Z vsakodnevno izbiro hvaležnosti in pozitivnosti ustvarjamo bolj izpolnjeno življenje zase in za ljudi okoli nas.