Zemljovid novic 38 - januar 2026

Letnik 6/izdaja 38 januar 2026

Vsebina

Nadštevilčno opazovanje

GURS smo mi

Vidni smo v svetu

Mediji o nas Bonton na zabaven način

Računalniške novice

Zemljovid novic je interna elektronska publikacija Geodetske uprave Republike Slovenije.

Kontakt: pr.gurs@gov.si ksenija.mihajlovic@gov.si

Za branje Zemljovida novic priporočamo uporabo Chrome brskalnika.

Uvodnik

Spoštovane bralke in bralci,

pred vami je prva letošnja izdaja Zemljovida novic. Predstavlja ključne aktivnosti

Geodetske uprave Republike Slovenije na poti digitalne preobrazbe v zadnjih nekaj mesecih.

V tej številki boste našli številne novice, ki povzemajo pestro dogajanje na Geodetski upravi RS v preteklem obdobju. Opisane so podrobnosti ob sprejetju novele Zakona o katastru nepremičnin, katere ključni namen je povečati učinkovitost izvajanja obstoječega zakona, do obravnave vlog za uveljavljanje posebnih okoliščin v povezavi z določitvijo posplošene vrednosti nepremičninam.

Sprejeta je bila tudi odločitev o podpori za izvajanje projekta Vaikardd, pišemo pa tudi o številnih konferencah, sejmih in dogodkih, na katerih smo sodelovali v zadnjih mesecih.

V tej številki vas seznanjamo tudi s podpisi sporazumov o sodelovanju na domačem in mednarodnem področju ter še bi lahko naštevali. Vabimo vas k branju in soustvarjanju prostorske prihodnosti Slovenije.

Želim vam prijetno branje.

Tomaž Petek, generalni direktor

Nadštevilčno opazovanje

Novela Zakona o katastru nepremičnin prinaša jasnejšo ureditev in boljše evidentiranje nepremičnin

Državni zbor je dne 25. 9. 2025 sprejel spremembe in dopolnitve Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A). Z novelo Ministrstvo za naravne vire in prostor odgovarja na izzive, ki so se pokazali v praksi po dobrih treh letih uporabe zakona.

Namen novele je povečati učinkovitost izvajanja obstoječega zakona

Izkušnje iz dosedanje prakse so pokazale, da je za izboljšanje učinkovitosti evidentiranja podatkov o nepremičninah potrebno nekaj vsebinskih sprememb in dopolnitev. Novela zagotavlja večjo vsebinsko jasnost in nedvoumnost posameznih določb zakona.

Glavne spremembe, ki jih prinaša novela ZKN-A:

• odprava administrativnih ovir, ki bodo razbremenile tako stranke kot upravni organ (npr. pri nadomestnih gradnjah izbris stavbe hkrati z vpisom nove, poenostavitev spreminjanja in zbiranja posebnih podatkov o lastnikih),

• optimizacija postopkov inženirskega dela katastrskih postopkov (samostojna pridobitev listin od drugih institucij, dostop do informacijskega sistema

• učinkovitejša in jasneje določena pravila pri določanju bonitet zemljišč in izvedbe izpitov za pridobitev pooblastil za bonitiranje zemljišč ter ureditev vodenja spremljajočih evidenc,

• ureditev vpogleda v dodatne podatke zemljiške knjige v informacijskem sistemu katastra (npr. zaznambe prepovedi zaradi nedovoljenih gradenj) ter okrepitev elektronske povezave med geodetsko upravo in zemljiško knjigo,

• uvedba izjem za sodne elaborate,

• uskladitev z drugo povezano zakonodajo (npr. omejitve na parcelah po prostorski zakonodaji, označitev parcel pred izvedbo posegov v prostor oziroma pred načrtovanimi prostorskimi ureditvami),

• optimizacija postopkov evidentiranja nepremičnin na vseh ravneh (za stranke, inženirski in upravni del katastrskih postopkov), kar prinaša hitrejše izvajanje postopkov ob enaki pravni varnosti lastnikov.

Novela Zakona o katastru nepremičnin pomeni napredek na področju evidentiranja podatkov o nepremičninah

Namen sprememb je izboljšanje učinkovitosti evidentiranja nepremičnin tako v inženirskem delu katastrskih postopkov, ki jih izvajajo geodetska podjetja, projektanti, sodni izvedenci in imetniki geodetskih izkaznic, kot tudi v upravnem delu teh postopkov, ki jih izvaja Geodetska uprava RS. Zaznane pomanjkljivosti se odpravljajo, spremembe pa so usmerjene v jasnejšo ureditev in boljše evidentiranje nepremičnin, s tem pa tudi pomembno vplivajo na večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank.

S spremenjeno oziroma dopolnjeno ureditvijo ZKN-A bo kataster nepremičnin ohranil in okrepil funkcijo uradne temeljne evidence o nepremičninah, katere namen je prikaz dejanskega stanja nepremičnine kot celote, podatki o njej pa so sistemsko in enotno vpisani za vse oz. vsako nepremičnino. katastra tudi zaposlenim v geodetskih podjetjih),

Nadštevilčno opazovanje

Predstavitev ugotovitev glede kakovosti poročil o vplivu posebnih okoliščin

Marko Suhadolc, vodja sektorja za posebne okoliščine na Uradu za množično vrednotenje nepremičnin, nam je pripravil podroben povzetek ugotovitev, kako kakovostna so poročila o vplivu posebnih okoliščin, ki jih dobimo na GURS.

Marko Suhadolc na strokovnem srečanju Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko.

Množično ocenjevanje vrednosti nepremičnin je področje, ki zahteva visoko stopnjo strokovnosti, metodološke doslednosti in odgovornosti. Enako velja za ugotavljanje posebnih okoliščin - posebnih lastnosti nepremičnin, ki jih modeli še ne upoštevajo. Gre za upravni postopek, v katerem se obstoj posebne okoliščine dokazuje s poročilom ocenjevalca vrednosti. To možnost je leta 2017 uvedel Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), dejansko pa se izvaja od 13. maja 2025.

Slovenski inštitut za revizijo - SIR je 9. septembra preko Zooma organiziral predstavitev problematike ustreznosti poročil o vplivu posebnih okoliščin

po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), kjer je Marko Suhadolc kot predstavnik Urada za množično vrednotenje nepremičnin izpostavil ključne izzive pri pripravi tovrstnih poročil ter opozoril na primere njihove neustreznosti v praksi. Enaka problematika je bila obravnavana tudi na strokovnem srečanju Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko - SICGRAS, ki je potekalo 13. novembra 2025 v Ljubljani.

Za ohranitev verodostojnosti in učinkovitosti sistema množičnega vrednotenja je zato nujno okrepiti strokovno usposobljenost ocenjevalcev, na GURS pa smo tudi predlagali vsebino poročila po točkah (kot boste videli na koncu članka), ki je lahko v veliko pomoč vsem ocenjevalcem, da ohranijo strokovnost in ustreznost poročila ter dosežejo minimalne standarde kakovosti, ki se za takšna poročila zahtevajo. Na ta način se želimo izogniti obširnim, a neustreznim poročilom, ki vsebujejo preveč nepotrebnih in neustreznih vsebin.

Uvod

Razvoj množičnega vrednotenja nepremičnin (MVN) je povezan s prizadevanji oblasti za obdavčitev nepremičnin na podlagi njihove tržne vrednosti. V Združenih državah Amerike in skandinavskih državah ima MVN že več kot stoletno tradicijo. Izreden napredek na področju MVN se je zgodil sredi 20. stoletja, ko je razvoj računalniških tehnologij omogočil učinkovito hranjenje in obdelavo obsežne količine podatkov. Danes smo priča prodoru umetne inteligence, ki bi lahko v naslednjih letih izboljšala obstoječe sisteme MVN, in sicer tako z vidika kakovosti kot z vidika še boljše stroškovne učinkovitosti.

V Sloveniji se je MVN vzpostavilo leta 2006 z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN). Prve »posplošene tržne vrednosti« so bile nepremičninam pripisane v register nepremičnin 26. novembra 2011. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je ZMVN v primeru uporabe modelske vrednosti kot davčne

Nadštevilčno opazovanje

osnove v neskladju z ustavo, ker lastnikom nepremičnin ni omogočeno ustrezno pravno sredstvo za njeno spremembo. Konec leta 2017 je bil sprejet nov Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki je omenjeno pomanjkljivost odpravil.

starem ZMVN so se modelske vrednosti imenovale »posplošene tržne vrednosti«, po ZMVN-1 pa »posplošene vrednosti«, s čimer se nakazuje določen odmik od tržnih vrednosti po MSOV), ki pa se zaradi ukrepov proti epidemiji do uveljavitve nove Uredbe o določitvi modelov, to je do 13. maja 2025, javno niso izkazovale. V izjemnih primerih, ko so podane t. i. posebne okoliščine, imajo lastniki prvič možnost, da jih uveljavijo. To pomeni, da se posplošena vrednost nepremičnine ustrezno spremeni oziroma prilagodi tem okoliščinam.

2018

2014

Indeksiranje

2013

Indeksiranje

2011

Pripis v REN

2006 ZMVN

ZMVN-1 z modeli vrednotenja zagotavlja stroškovno učinkovito, standardizirano in objektivno ocenjevanje vrednosti nepremičnin na podlagi podatkov o trgu nepremičnin ter podatkov o nepremičninah, ki so vpisani v evidenci vrednotenja. Aprila 2020 so se vsem nepremičninam v evidenci vrednotenja prvič po ZMVN1 pripisale »posplošene vrednosti« (po POSPLOŠENE

Ugotavljanje PO

Indeksiranje POSPLOŠENE VREDNOSTI

VREDNOSTI

13. maj 2025

Pripis v EV (modeli 1. 1. 2025)

1. april 2020

Pripis v EV (modeli 1. 1. 2020)

2017

ZMVN-1

Zgodovinski razvoj množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji.

Čeprav se posplošena vrednost po ZMVN1 želi čim bolj približati tržni vrednosti po Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti (MSOV), med njima že v osnovi obstajajo razlike. Temeljno načelo MVN, ki se mora upoštevati tako pri modelski oceni posplošene vrednosti kot tudi pri njeni morebitni spremembi zaradi obstoja posebne okoliščine, je, da se posplošena vrednost nepremičnini določi ob upoštevanju njenih temeljnih lastnosti, in sicer: rabe, lokacije, velikosti, starosti stavb in delov stavb ter kakovosti. Glede lastnosti rabe ZMVN-1 nadalje določa, da se nepremičnine vrednotijo glede na njihovo najgospodarnejšo rabo, ki jo za posebne enote vrednotenja izkazuje vrsta dejavnosti, za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči pod stavbami dejanska raba delov stavb, za zemljišča pod javnimi cestami in železnicami ter za vodna zemljišča dejanska raba zemljišč, za ostala zemljišča pa njihova namenska raba.

Torej je nabor podatkov, ki jih lahko upošteva množično vrednotenje, omejen že s temeljnimi načeli ZMVN-1. Zato se pri določitvi posplošene vrednosti ne upoštevajo pravne lastnosti, kot so na primer delež solastništva nepremičnin, obremenitev lastninske pravice ali nelegalna zasedba. Dodatna omejitev MVN pa je omejen nabor razpoložljivih podatkov o nepremičninah, ki se sistemsko vodijo v nepremičninskih evidencah in vplivajo na tržno vrednost.

Posebnost MVN je tudi glede predmeta ocenjevanja. Posplošene vrednosti se

Nadštevilčno opazovanje

določajo enotam vrednotenja in posebnim enotam vrednotenja.

Enota vrednotenja je del stavbe ali del zemljišča, ki se glede na lastnosti, določene na podlagi klasifikacij namenske in dejanske rabe, vrednoti z enim modelom vrednotenja, pri čemer posplošena vrednost delov stavb vključuje tudi vrednost zemljišča pod stavbo.

Posebna enota vrednotenja pa je del, ena ali več nepremičnin, ki se na podlagi kriterija najgospodarnejše rabe zaradi opravljanja dejavnosti bencinskih servisov, marin in pristanišč ter pridobivanja električne energije vrednotijo kot ena enota.

Parcela

Parcela

GOZ »luknja« posplošena vrednost zemljišča pod stavbo (ZPS) =0, ker se vrednost že upošteva v vrednosti dela stavbe!

Vrednost zemljišča pod stavbo je že upoštevana v vrednosti dela stavbe. del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe del stavbe

Enote vrednotenja delov stavb.

Parcela

Parcela

Parcela Parcela

Parcela Parcela Parcela KME DRZ STZ

Enote vrednotenja zemljišč (na parceli so lahko do štiri enote) in t. i. »luknje«.

Posebne enote vrednotenja.

Nadštevilčno opazovanje

Posebna okoliščina

ZMVN-1 v 25. členu določa, da je posebna okoliščina tista lastnost nepremičnine, o kateri podatek ni prevzet v evidenco vrednotenja in izpolnjuje naslednje pogoje:

• je omejena na eno ali nekaj lokalno omejenih nepremičnin,

• je zanjo mogoče predvideti, da bo trajala vsaj eno leto in

• se zaradi njenega vpliva posplošena vrednost enote vrednotenja ali posebne enote vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, spremeni za vsaj 20 % oziroma za več kot 200.000 evrov.

Za posebno okoliščino se štejejo zlasti:

• posledice vpliva lokacije na vrednost nepremičnine, ki odstopa od vpliva lokacije na ostale primerljive nepremičnine znotraj vrednostne cone (mikrolokacija);

• lastnosti nepremičnin, ki nastanejo zaradi posledic rabe, vzdrževanja ali načina gradnje in zaradi njih nepremičnina odstopa od primerljivih nepremičnin znotraj iste vrednostne cone (kakovost);

• posledice nenadnega delovanja zunanjih sil, ki se na nepremičnini odražajo v zmanjšani ali onemogočeni uporabnosti nepremičnine (poškodbe).

Velikost vpliva posebne okoliščine se določi v odstotku glede na z modelom vrednotenja določeno posplošeno vrednost enote vrednotenja ali posebne enote vrednotenja, na katero posebna okoliščina vpliva, in velja do naslednje spremembe modelov vrednotenja. Veljavnost posebne okoliščine se predčasno prekine, če preneha njen obstoj ali če se podatki o enoti vrednotenja spremenijo tako, da se za vrednotenje uporabi drug model vrednotenja.

Postopek uveljavljanja posebnih okoliščin

Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine lahko vloži en ali več lastnikov nepremičnine. Potek reševanja vloge bo hitrejši, če bodo že na vloženem predlogu navedeni in podpisani vsi solastniki. Obvezna priloga predloga je poročilo o vplivu posebne okoliščine, ki mora biti v digitalni obliki in ob vložitvi predloga ne sme biti starejše od dveh mesecev. Poročilo o vplivu posebne okoliščine lahko izdelajo sodni cenilci gradbene, kmetijske in gozdarske stroke, imenovani po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč, ter pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin, imenovani po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti.

Potrebno je poudariti, da v primeru, ko se v upravnem postopku ugotovi neskladnost med dejanskim stanjem ocenjevane nepremičnine in podatki iz uradnih evidenc, posebnih okoliščin ni mogoče uveljaviti. Posplošena vrednost, ki predstavlja osnovo za določitev vpliva posebne okoliščine, ne more biti ustrezna, če podatki nepremičnine v evidenci vrednotenja ne odražajo dejanskega stanja nepremičnine v naravi. Posplošena vrednost je namreč rezultat modelov vrednotenja in konkretnih podatkov nepremičnine, vpisanih v evidenco vrednotenja.

Zato je podatke pred ugotavljanjem vpliva posebne okoliščine potrebno urediti, in sicer v njihovih matičnih evidencah. Podrobnejša navodila so objavljena na PORTALU PROSTOR e-prostor.gov.si. Po ureditvi podatkov bo nepremičnini pripisana nova posplošena vrednost.

Nadštevilčno opazovanje

EV - javni vpogled

EV - osebni vpogled

Posplošena vrednost je previsoka/prenizka

Podatki ustrezajo dejanskemu stanju

Lastnik na svoje stroške naroči Poročilo o vplivu posebne okoliščine pri ocenjevalcu vrednosti, ki:

Lastnik uredi podatke v matičnih evidencah

• jamči za skladnost podatkov uradnih evidenc in dejanskega stanja nepremičnine,

• dokaže obstoj posebne okoliščine po Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

Lastnik na Geodetski upravi RS vloži Predlog za ugotavljanje posebne okoliščine:

• odda izpolnjen in podpisan obrazec PO:

• v pisni obliki, če so vsi podpisi lastnoročni - po pošti ali osebno na GURS, ali

• v elektronski obliki, če so vsi podpisi elektronski - na pisarna.gu@gov.si,

• pošlje Poročilo o vplivuposebne okoliščine (digitalni PDF) na pisarna.gu@gov.si,

• plača upravno takso.

Geodetska uprava RS z odločno določi o:

• vrsti posebne okoliščine,

• velikosti vpliva in

• datumu začetka veljavnosti.

Postopek uveljavljanja posebne okoliščine.

Geodetska uprava RS ob dokončnosti določne:

• priznano posebno okoliščino vpiše v evidenco vrednostenja in

• preračuna posplošeno vrednost na novo vrednost.

1. 1. 2025

Datum modela »stanje trga«

Nadštevilčno opazovanje

Začetek veljavnosti novih modelov1

Datum ogleda nepremičnine

• izjava skladnosti podatkov dokazi obstoja PO

do 2 meseca

Datum poročila o vplivu PO

*Veljavnost posebne okoliščine se predčasno prekine, če:

Veljavnost PO*

Obdobje za vložitev predloga PO

Datum vložitve predloga PO

Datum izdaje odločbe

Dokončna odločba o priznanju PO Zapis PO v EV

• preneha njen obstoj - v tem primeru mora lastnik sporočiti Geodetski upravi RS najpozneje v tridesetih dneh, ali

Začetek veljavnosti novih modelov2

• če se podatki o enoti vrednotenja spremenijo tako, da se za vrednotenje uporabi drug model vrednotenja - vpliv preneha samodejno.

Pomembni datumi pri ugotavljanju posebne okoliščine.

Zahteve za poročila o vplivu PO

Posebno okoliščino lastnik nepremičnine dokazuje s poročilom o vplivu posebne okoliščine. Gre za namensko poročilo, za namen ugotavljanja posebnih okoliščin po ZMVN-1 in zato kakršnakoli druga poročila za namen ugotavljanja PO niso ustrezna. Poročilo mora biti izdelano v digitalni obliki (pdf do 20 MB, podpisan s kvalificiranim elektronskim podpisom) in v času vložitve predloga za ugotavljanje posebne okoliščine ne sme biti starejše od dveh mesecev. Izdelano mora biti v skladu z MSOV, upoštevati mora najgospodarnejšo rabo nepremičnine, kot je opredeljena v 3. členu ZMVN-1, in neobremenjeno lastninsko pravico na nepremičnini ter mora vsebovati:

• identifikacijske oznake za parcelo, stavbo ali del stavbe oziroma identifikacijsko oznako posebne enote vrednotenja, za katero se ugotavlja posebna okoliščina,

• kratek opis posebne okoliščine,

• dokazila o obstoju posebne okoliščine,

• velikost vpliva posebne okoliščine v razmerju do vrednosti enote vrednotenja ali posebne enote vrednotenja, določene z modelom vrednotenja,

• če obstaja več posebnih okoliščin, mora vsebovati skupni vpliv vseh posebnih okoliščin, ki se ugotovi tako, da se vplivi za vsako posebno okoliščino, določeni na način iz drugega odstavka 26. člena ZMVN-1, spremenijo v faktorje za izračun nove posplošene vrednosti glede na posplošeno vrednost, določeno z modeli vrednotenja, in med seboj množijo,

• opis metode, po kateri je bila velikost vpliva ugotovljena, ter

• izjavo ocenjevalca vrednosti nepremičnin o skladnosti oziroma neskladnosti dejanskega stanja ocenjevane nepremičnine in podatkov iz uradnih evidenc

Pri določanju najprimernejšega načina in metode za oceno vpliva posebnih okoliščin imajo ocenjevalci strokovno avtonomijo,

Nadštevilčno opazovanje

ki jim omogoča izbiro pristopa na podlagi strokovnih meril in utemeljitev, saj noben pristop ni univerzalno primeren za vse situacije. Verjetno bi bila v številnih primerih primerna metoda parov - primerjalna metoda ocenjevanja vrednosti nepremičnin, kjer se vpliv lastnosti ocenjuje na podlagi primerjave dveh podobnih nepremičnin, ki se razlikujeta le v eni lastnosti – v posebni okoliščini.

MSOV 2025 opredeljujejo vrsto obveznih zahtev za skladnost poročila s standardi, med drugim:

• da morajo biti prilagoditve pri uporabi načina tržnih primerjav utemeljene, ocenjevalec vrednosti pa mora dokumentirati razloge za prilagoditve in kako jih je količinsko določil,

• če so bistveni vhodni podatki neustrezni ali jih ni mogoče zadostno utemeljiti, ocenjevanje vrednosti ne bo pripravljeno v skladu z MSOV-ji,

• morajo poročila o ocenjevanju vrednosti dovolj podrobno zagotavljati jasno in dobro strukturiran opis podlage za sklepanje o vrednosti,

• mora poročilo o ocenjevanju vrednosti zadostovati za opis doseženega sklepa.

Analiza konkretnih poročil o vplivu posebne okoliščine

Na strokovnem srečanju je bila predstavljena analiza 25 poročil o vplivu posebnih okoliščin, ki so jih pripravili sodni cenilci in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin.

Rezultati analize kažejo, da številna poročila izkazujejo pomanjkljivo razumevanje zakonskih zahtev po ZMVN-1 ter neustrezno poznavanje metodologije množičnega vrednotenja. Poleg tega se je izkazalo, da ocenjevalci pogosto ne sledijo veljavnim

MSOV 2025, kar zmanjšuje strokovno verodostojnost poročil in njihovo uporabnost v upravnih postopkih. V enem primeru je bilo v postopku celo ugotovljeno, da je poročilo pripravil sam lastnik z uporabo orodja umetne inteligence (ChatGPT), ocenjevalec pa ga je zgolj pregledal in podpisal.

Iz analize predloženih poročil izhaja, da je bila večina pripravljena na podlagi starejših podatkov ter prvotno namenjena za drug namen, kot so zavarovano posojanje, prodaja nepremičnine, sprejemanje poslovnih odločitev ali delitev solastnine. Poleg tega so bila mnoga poročila predložena zgolj v obliki skeniranih fizičnih dokumentov, posledično brez kvalificiranega elektronskega podpisa, kar je v neposrednem nasprotju z zahtevami ZMVN-1 glede obvezne digitalne oblike. V številnih predloženih poročilih se ocenjevalci še vedno sklicujejo na uporabo zastarelih oziroma ne več veljavnih predpisov, kot so MSOV 2022 ali Slovenski poslovnofinančni standardi 2013. V postopkih ugotavljanja posebnih okoliščin so nekateri ocenjevalci takšna poročila naknadno zgolj formalno prilagodili zahtevam ZMVN-1, ne da bi bila tudi njihova vsebina dejansko usklajena z zakonsko določenimi kriteriji in metodološkimi zahtevami ZVMN-1.

V nekaterih poročilih ocenjevalci vrednosti ugotavljajo neskladnost med dejanskim stanjem nepremičnine in podatki iz uradnih evidenc. Čeprav ZMVN-1 zahteva izjavo ocenjevalca vrednosti nepremičnin o skladnosti oziroma neskladnosti dejanskega stanja ocenjevane nepremičnine s podatki iz uradnih evidenc, pa je skladnost podatkov nujen pogoj za uveljavitev posebne okoliščine. Dokler pripisana posplošena vrednost nepremičnine ni ustrezno določena, tudi vpliva posebnih okoliščin ni mogoče pravilno oceniti.

V številnih poročilih manjkajo prepričljiva, strokovno utemeljena dokazila, ki bi potrjevala dejanski obstoj posebnih okoliščin. Ključni dokazni elementi, ki morajo biti izkazani za priznanje lastnosti kot posebne okoliščine, pogosto niso

Nadštevilčno opazovanje

ustrezno dokumentirani, temveč so podani zgolj v obliki laičnih opisov, kot na primer »po pripovedovanju lastnika hudournik pogosto poplavlja« ali »zemljišče je v strmem naklonu in nagnjeno k plazovitosti«. Takšni opisi ne zadostujejo zakonsko predpisanim kriterijem, saj ne zagotavljajo objektivnih dokazov o obstoju posebne okoliščine. Poleg tega v poročilih pogosto manjkajo dokazila, da gre za lastnost, omejeno na eno ali nekaj lokalno omejenih nepremičnin, ter strokovna ocena, da bo takšna lastnost trajala najmanj eno leto, dva osnovna pogoja za njen obstoj in priznanje po ZMVN-1.

Večina predloženih poročil se sklicuje na uporabo koncepta najgospodarnejše rabe po MSOV, namesto da bi dosledno upoštevala določbe ZMVN-1. Kot posebne okoliščine se v določenih primerih navajajo obremenitve lastninske pravice, ki pa jih ZMVN-1 izrecno izključuje kot posebne okoliščine. Poleg tega poročila pogosto ne vsebujejo osnovnih elementov, ki jih zahteva 28. člen ZMVN-1, kot so kratek opis posebne okoliščine, s katerim je posebna okoliščina jasno opredeljena, strokovno utemeljena ocena njenega vpliva v razmerju do enote vrednotenja, jasno opredeljena metoda ocenjevanja ter izjava o skladnosti dejanskega stanja nepremičnine s podatki uradnih evidenc. V številnih primerih je bil uporabljen napačen datum ocenjevanja, ki ni usklajen z datumom modelov vrednotenja (1. januar 2025), kar onemogoča ustrezno določitev vpliva posebne okoliščine.

Namesto velikosti vpliva posebne okoliščine mnoga poročila kot rezultat navajajo zgolj tržno vrednost nepremičnine ali pa se velikost vpliva neposredno izračuna kot razmerje med tržno vrednostjo in posplošeno vrednostjo, kar v večini primerov ne drži. Ocenjevalec mora velikost vpliva oceniti tako, da v postopku loči (izolira) lastnost posebne okoliščine

in oceni vpliv te lastnosti po kriterijih, ki veljajo za posplošeno vrednost (temeljna lastnost, najgospodarnejša raba po ZMVN1, neobremenjena lastninska pravica). Lastnost posebne okoliščine mora ločiti od ostalih lastnosti, ki niso posebne okoliščine, tudi takih, ki so v modelu že upoštevane implicitno (na primer v ravni vrednostne cone so upoštevani številni dejavniki, ki vplivajo na raven vrednosti na območju vrednostne cone) ali tistih lastnosti, ki po definiciji ne morejo biti posebne okoliščine, vplivajo pa na tržno vrednost.

Namesto da bi poročila kot rezultat navajala velikost vpliva posebne okoliščine, številna kot rezultat navajajo zgolj tržno vrednost nepremičnine ali pa se velikost vpliva neposredno izračuna kot razmerje med tržno in posplošeno vrednostjo, kar v večini primerov ni pravilno. Ocenjevalec mora velikost vpliva oceniti tako, da v postopku jasno loči (izolira) lastnost posebne okoliščine ter oceni njen vpliv po kriterijih, ki veljajo za posplošeno vrednost (temeljna lastnost, najgospodarnejša raba po ZMVN-1, neobremenjena lastninska pravica). Lastnost posebne okoliščine je treba nedvoumno ločiti od drugih lastnosti, ki niso posebne okoliščine – bodisi takih, ki so v modelu vrednotenja že implicitno upoštevane (npr. v ravni vrednostne cone so že zajeti številni dejavniki, značilni za območje cone), bodisi lastnosti, ki po definiciji ne morejo predstavljati posebne okoliščine, čeprav vplivajo na tržno vrednost.

Čeprav je v večini poročil uporabljen način tržnih primerjav, bi bil morda glede na vrsto nepremičnine in posebne okoliščine kdaj bolj primeren na donosu zasnovan način ali celo nabavnovrednostni način. Ocena in prilagoditev transakcij pogosto temelji le na subjektivnih ocenah ocenjevalcev, brez ustrezne metodološke utemeljitve ali razkritja uporabljenih podatkov. Poročila ne vsebujejo preverljivih izračunov, analitičnih primerjav ali tržnih analiz, temveč zgolj mnenja, ki niso podprta z dejstvi. V nekaterih primerih so bile prilagoditve izvedene zgolj na podlagi občutka ali izkustvene presoje, brez kakršne koli kvantitativne podlage – t. i. »ocena po občutku«.

Nadštevilčno opazovanje

V številnih primerih poročila vsebujejo obsežno neustrezno vsebino, ki ne prispeva k strokovni oceni vpliva posebne okoliščine, temveč zgolj ustvarja vtis vsebinske obširnosti. Pogosto gre za nekritično vključevanje obširnih poglavij oziroma podatkov javno objavljenih poročil GURS, SURS in UMAR, ki pa v nadaljevanju niso ustrezno uporabljeni pri prilagoditvah transakcij ali analizi vpliva posebne okoliščine.

Takšna poročila ne dosegajo minimalnih standardov kakovosti, ki bi bili pričakovani za poročila o ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah, izdelana za potrebe trga, še manj pa ustrezajo zahtevam, ki jih za dokazovanje posebnih okoliščin določa ZMVN-1. Zato jih v postopkih ugotavljanja posebnih okoliščin ni mogoče šteti kot strokovno relevantna dokazila v upravnem postopku.

Poročila, ki temeljijo na pavšalnih ocenah, nepreverjenih podatkih in neustreznih metodah, ne morejo služiti kot strokovna podlaga v upravnih postopkih, še manj pa kot orodje za korekcijo uradno določenih vrednosti.

Sklep

Posebne okoliščine predstavljajo pomemben korektiv množičnega vrednotenja nepremičnin, saj omogočajo vključitev redkih, a pomembnih lastnosti nepremičnin, ki jih modeli vrednotenja ne zajemajo. Za ohranitev verodostojnosti in učinkovitosti sistema množičnega vrednotenja je zato nujno okrepiti strokovno usposobljenost ocenjevalcev, izboljšati metodološko raven poročil in zagotoviti dosledno uporabo določb ZMVN-1 in veljavnih MSOV 2025.

Le ob doslednem spoštovanju teh zahtev bo sistem množičnega vrednotenja nepremičnin ostal objektiven, pravičen in uporaben za javne namene.

V izogib napakam pri izdelavi in pregledu poročil GURS predlaga, da poročila o vplivu posebne okoliščine vsebujejo povzetek z naslednjo vsebino (posamezne točke povzetka naj se sklicujejo na ustrezno poglavje oziroma stran v poročilu):

1. Namen ocenjevanja (točka e. MSOV 106 30.06)

2. Izjava o skladnosti z MSOV-ji (q.)

3. Bistvene ali posebne predpostavke in omejitve (n.)

4. Podlaga in premisa vrednosti (i.)

5. Datumi (ocene vrednosti (h.), ogleda (h.), poročila (r.))

6. Predmet ocene vrednosti (b.)

7. Izjava o skladnosti dejanskega stanja in podatkov iz uradnih evidenc

8. Kratek opis PO

9. Dokazila o obstoju PO

10. Uporabljeni načini vrednotenja (j.)

11. Opis metode, po kateri je bila velikost vpliva PO ugotovljena (k.)

12. Velikost vpliva oz. skupni vpliv v primeru več PO (p.)

Nadštevilčno opazovanje

VAIKARDD - Slovenija z gradnjo geoprostorskega digitalnega dvojčka vstopa v digitalni prostor

Ministrstvo za naravne vir in prostor (Geodetska uprava Republike Slovenije in Direktorat za prostor in graditev) pričenja z izvajanjem strateškega projekta VAIKARDD –Vstopimo v digitalni prostor. S tem Slovenija krepi svojo vlogo med digitalno naprednimi državami in postavlja temelje za pametno, trajnostno ter inovativno upravljanje prostora.

Slovenija z VAIKARDD-om dokazuje, da digitalni prehod ni cilj sam po sebi, temveč orodje za boljšo kakovost življenja, konkurenčno gospodarstvo in učinkovitejšo javno upravo.

Projekt nadgrajuje dosežke pobud E-prostor in SLO4D ter predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi geoprostorskega digitalnega dvojčka Slovenije in sodobnega podatkovnega ekosistema

Skupna vrednost projekta znaša 9.390.548,14 EUR. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 prispeva 5.349.642,06 EUR, preostanek pa sofinancira Republika Slovenija.

Projekt VAIKARDD je zasnovan skladno z usmeritvami Evropske komisije (Evropsko digitalno desetletje), Strategijo digitalne Slovenije 2030, Nacionalnim programom za umetno inteligenco, Strategijo digitalnih javnih storitev do leta 2030 ter programom izvajanja evropske kohezijske politike. Projekt neposredno prispeva k Cilju politike 1 Konkurenčnejša in pametnejša Slovenija v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, saj krepi inovacijski potencial države, pospešuje digitalizacijo javnih storitev ter omogoča razvoj naprednih rešitev, ki bodo podpirale trajnostni razvoj, konkurenčnost gospodarstva in boljšo kakovost življenja prebivalcev.

Osnovni namen projekta je pospešitev digitalnih inovacij na področju prostora in nepremičnin, izgradnja geoprostorskega digitalnega dvojčka na ravni države ter uvedba novih tehnologij v sisteme, ki zagotavljajo geodetske in prostorske podatke ter storitve, ki sledijo sodobnim potrebam in zahtevam različnih skupin uporabnikov, deležnikov in akterjev, vključno z notranjimi uporabniki. S tem bodo uporabniki bolje razumeli dinamiko stanja in dogajanja v prostoru, ki se veže na posamezno geolokacijo, odpravljena bo negotovost in zagotovljena podlaga za skupno varnost, gospodarsko rast in trajnostno življenje.

Ključni strateški cilji investicije izhajajo iz obstoječih nacionalnih strateških dokumentov in potreb po vzpostavitvi nacionalne infrastrukture za prostorske informacije, in sicer so to:

• digitalizacija javnih storitev in enostaven dostop do prostorskih podatkov,

• vzpostavitev varne in sodobne digitalne infrastrukture za prostor in nepremičnine,

Nadštevilčno opazovanje

• razvoj geoprostorskega digitalnega dvojčka Slovenije z večdimenzionalno vizualizacijo in napredno analitiko,

• uporaba umetne inteligence, navidezne in obogatene resničnosti v prostorskih sistemih,

• zagotavljanje kakovostnih 4D podatkov za različne uporabnike,

• krepitev geodetske službe in podpora oblikovanju prostorskih politik.

S projektom bo zagotovljena izgradnja visokotehnološkega sistema za geodetske podatkovne zbirke, vzpostavljen trajni digitalni arhiv in dopolnjene manjkajoče podatkovne zbirke, razvit uporabniku prijazen geoprostorski digitalno dvojček za vizualizacijo in analitiko, uvedene nove digitalne storitve za različne skupine uporabnikov, izboljšana interoperabilnosti z nacionalnimi in evropskimi sistemi, večja dostopnost, varnost in zanesljivost podatkov, spodbujene bodo inovacije

in znanja na področju geoinformatike ter zagotovljena podpora trajnostnemu prostorskemu razvoju.

Projekt VAIKARDD ne prinaša le tehnološkega napredka, temveč tudi oprijemljive koristi za ljudi, gospodarstvo in javno upravo. V praksi bo omogočil:

• enostavnejše spremljanje prostora in hitrejše zaznavanje sprememb v okolju,

• boljše strateško načrtovanje ter učinkovitejše ukrepanje ob naravnih nesrečah, kot so poplave, plazovi ali požari,

• napredne vizualizacije prostora, ki bodo omogočile vpogled v različne scenarije razvoja in posledice odločitev,

• uporabo navidezne in obogatene resničnosti, ki bo olajšala razumevanje prostora in predvidenih posegov,

• večjo preglednost in jasnejše razumevanje odločitev pri urejanju prostora in nepremičnin ter

• dostopnejše informacije za vse uporabnike – od državnih organov in občin do raziskovalcev, podjetij in prebivalcev.

GURS smo mi

Geodetska uprava je zaključila postopek obveščanja lastnikov o novih posplošenih vrednostih nepremičnin

Datum zaključka pošiljanja zbirnih potrdil o podatkih evidence vrednotenja je bil 1. julij 2025.

V skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) je 13. maja 2025 stopila v veljavo nova Uredba o določitvi modelov množičnega vrednotenja nepremičnin (Uradni list številka 31/25), s katero so se v evidenci vrednotenja na novo izračunale posplošene vrednosti vsem nepremičninam. Te vrednosti odražajo stanje na trgu nepremičnin na dan 1. januar 2025.

Lastniki nepremičnin lahko od 19. maja dalje do izračunanih posplošenih vrednosti ter do podatkov modelov vrednotenja dostopajo preko spletnih aplikacij:

• EV_JV – javni vpogled v evidenco vrednotenja, kjer je možen vpogled v vrednosti posameznih nepremičnin.

• EV_OV – osebni vpogled v evidenco vrednotenja, kjer je možen vpogled v nepremičnine za posameznega lastnika. Dostop do aplikacije je možen z uporabo kvalificiranega potrdila preko SI-PASS.

• EV_EMV – vpogled v podatke evidence modelov vrednotenja, kjer so dostopni vsi aktualni modeli vrednotenja s pripadajočimi opisi in primerom uporabe.

Skladno s 24. členom Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) je Geodetska uprava lastnikom nepremičnin s 26. majem 2025 začela pošiljati zbirna potrdila o podatkih evidence nepremičnin. S 1. julijem 2025 se je postopek pošiljanja zbirnih potrdil zaključil.

Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZMVN1 se šteje, da so bili vsi lastniki nepremičnin seznanjeni s posplošeno vrednostjo v 15 dneh po javni objavi datuma zaključka pošiljanja obvestil, to je 16. julija 2025.

Zbirna potrdila so bila poslana na kontaktne naslove lastnikom, in sicer:

• za lastnike, ki imajo v zemljiški knjigi vpisan EMŠO/matično številko (MŠ), je podatek o imenu in naslovu za fizične osebe prevzet iz centralnega registra prebivalstva, za pravne osebe pa iz poslovnega registra,

• za lastnike, ki v zemljiški knjigi nimajo vpisane EMŠO oziroma MŠ, se je zbirno potrdilo poslalo, če so njihovi kontaktni podatki v zemljiški knjigi to omogočali,

• lastniki, ki imajo v lasti več kot 100 enot vrednotenja, so namesto zbirnega potrdila dobili obvestilo s povezavo na aplikacijo osebni vpogled v evidenco vrednotenja,

• za vse nepremičnine, katerih lastnik je neznan ali če je v zemljiški knjigi neznan, neobstoječ ali nepopoln naslov lastnika nepremičnine, se zbirnega potrdila ni pošiljalo (peti odstavek 24. člena ZMVN1). O teh nepremičninah so bile skladno z ZMVN-1 obveščene občine, na območju katere take nepremičnine ležijo.

Geodetska uprava je prejela Plaketo civilne obrambe na slovesnosti na Brdu pri Kranju

Plaketa in diploma civilne obrambe.

GURS smo mi

9. septembra je bila na Brdu pri Kranju osrednja proslava ob Dnevu civilne obrambe z naslovom »Civilna obramba krepi odpornost«, ki ga praznujemo 28. septembra. Med nagrajenci je bila tudi Geodetska uprava.

V ponedeljek, 29. septembra, je bila na Brdu pri Kranju osrednja proslava ob Dnevu civilne obrambe. Zbrane je najprej pozdravil minister za obrambo mag. Borut Sajovic, slavnostni nagovor pa je imel predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. V nagovoru je izpostavil pomen Sistema in programa krepitve odpornosti, ki vključuje celoten državni sistem, ter poudaril, da je Slovenija na tem področju dobro organizirana – z jasnim ciljem varne prihodnosti in priložnosti za generacije, ki prihajajo. Ob tem je čestital vsem nagrajencem.

Z veseljem sporočamo, da je Geodetska uprava prejela Plaketo civilne obrambe za prispevek k razvoju, delovanju in opravljanju nalog civilne obrambe Republike Slovenije.

Priznanje potrjuje ključni pomen zanesljivih prostorskih podatkov pri zaščiti in reševanju, načrtovanju odziva na izredne dogodke ter pri krepitvi odpornosti države.

Prispevek Geodetske uprave je pomemben predvsem zaradi:

• zagotavljanja aktualnih in natančnih prostorskih evidenc (kataster, naslovi, stavbe, infrastruktura),

• podpore pri odločanju ob naravnih in drugih nesrečah (dostopi, evakuacijske poti, analize vplivov),

• razvoj digitalnih orodij (na primer eProstor) za hiter in varen vpogled v podatke, ki jih potrebujejo službe civilne zaščite in druge pristojne institucije.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem ter partnerjem v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za odlično sodelovanje in zaupanje. Priznanje je spodbuda, da še naprej nadgrajujemo kakovost, interoperabilnost in dostopnost prostorskih podatkov – v korist ljudi in skupnosti.

Veliko zanimanje za delo in storitve Geodetske uprave na Festivalu za tretje življenjsko obdobje

Geodetska uprava je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) v Cankarjevem domu predstavila ključne javne storitve in orodja s področja prostorskih podatkov.

Zanimanje za obisk naše stojnice je bilo zelo veliko; številnim obiskovalcem smo v živo prikazali delovanje portala eProstor in aplikacije Javni vpogled v podatke o nepremičninah ter jih korak za korakom vodili skozi tipične uporabniške primere (od

GURS smo mi

naslova in parcele do podatkov o stavbah in vrednotenju nepremičnin).

Posebej dobro je bila sprejeta publikacija »Kako izvedeti več o moji nepremičnini«, v kateri je po jasnih korakih opisana pot do najpomembnejših informacij o nepremičnini, vključno z vpogledom v podatke o nepremičninah in dostopom do informacij posplošene vrednosti. Obiskovalci so pohvalili razumljivost gradiva in možnost takojšnje praktične uporabe znotraj eProstora.

V sklopu festivalskega programa smo sodelovali tudi pri Festivalski tomboli in podelili več nagrad. Ob obeležitvi 80-letnice geodetske službe v Sloveniji smo nekaterim obiskovalcem podelili tudi knjigo »80 let geodetske uprave«.

Na festivalu smo izvedli tudi tematsko predavanje »Kaj vemo o naših nepremičninah?«, ki sta ga vodila Simona Smrtnik (Urad za nepremičnine) in mag. Marko Suhadolc (Urad za množično vrednotenje). Predavanje je bilo dobro obiskano in zasnovano dialogno. Obiskovalci so lahko zastavljali vprašanja o javnih evidencah, posodobitvah podatkov, postopkih množičnega vrednotenja ter o praktični rabi portala eProstor.

Interaktivni pristop je omogočil, da so obiskovalci poleg splošnih pojasnil dobili tudi konkretne, na primeru utemeljene odgovore.

Stojnico Geodetske uprave so med drugim obiskali predsednik Vlade dr. Robert Golob, minister za naravne vire in prostor Jože Novak, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ga. Vlasta Nussdorfer, predsednica Programskega sveta festivala, ter vodja klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan. Med uglednimi gosti je bil tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je festival sklenil v pogovoru z Vlasto Nussdorfer z razmislekom o dosežkih in izzivih našega časa.

Obisk ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka na naši stojnici.

Na stojnici je delovala tudi info točka –foto kotiček, kjer so se obiskovalci lahko fotografirali in svojo fotografijo umestili v zemljevid. Ta izkušnja ostaja na voljo tudi po

GURS smo mi

festivalu - info točka je dostopna na sedežu

Geodetske uprave, na Zemljemerski ulici 12 v Ljubljani. Vsi, ki je še niste preizkusili, ste vabljeni, da nas obiščete in jo preizkusite.

Geodetska uprava bo tudi v prihodnje nadaljevala z aktivnostmi za še bolj pregleden, dostopen in razumljiv dostop do uradnih prostorskih podatkov ter z vsebinami, ki uporabnikom pomagajo hitreje in varneje do informacij, pomembnih za upravljanje z nepremičninami in prostorom.

Posnetek ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka, ki ja nastal na naši Foto točki.

Geodetska uprava se je uspešno predstavila na kariernem sejmu

Geodetska uprava se je predstavila na letošnjem kariernem sejmu v Ljubljani, kjer smo v enem dnevu opravili številne pogovore z obiskovalci iz področij geodezije, GIS-a, kartografije, informatike in podatkovne analitike. Veseli nas velik interes za naše delo in poslanstvo – zanesljive prostorske evidence in storitve v javnem interesu, ki podpirajo vsakodnevne odločitve ljudi, občin in države.

Dobrodošlica na stojnici Geodetska uprava –informacije, nasveti in prvi stik.

Geodetska uprava se je uspešno predstavila na kariernem sejmu. Imeli smo dober obisk in konkretne pogovore, potencialnim kandidatom pa smo predstavili jasne poti za vstop med prostorske strokovnjake.

Na stojnici smo ob vodeni predstavitvi predstavili ključna vsebinska področja Geodetske uprave: kataster nepremičnin, množično vrednotenje nepremičnin, prostorsko podatkovno infrastrukturo in kartografijo. Obiskovalce je zanimalo, kako iz podatkov nastanejo uporabne rešitve – od urejanja in kakovosti podatkov do njihove javne dostopnosti in uporabe v praksi. Predstavili smo tipične poklicne vloge v naših ekipah, načine sodelovanja (mentorstvo, učenje na projektih) ter vstopne priložnosti za študente, diplomante in mlade strokovnjake.

GURS smo mi

Pohvale smo prejeli za konkretnost prikazov in pripravljenost na dialog. Veliko vprašanj se je namreč nanašalo na pričakovana znanja, delovne naloge, razvojno pot in sodelovanje med vsebinami (geodezija × IT × podatki). Za nadaljnje korake smo obiskovalcem predali dve osrednji izhodiščni točki:

Pregled aktualnih prostih delovnih mest na portalu

Kratek obrazec za iskalce priložnosti (za obveščanje o ustreznih razpisih)

Obe poti omogočata, da ostanemo v stiku z zainteresiranimi kandidati in jih hitro vključimo v selekcijske postopke, ko se odpre ustrezno mesto.

Karierni sejem nam je ponudil dober vpogled v pričakovanja kandidatov in trend zanimanj. Med najpogostejšimi temami so bile podatkovna integracija, kakovost in interoperabilnost prostorskih podatkov ter priložnosti za razvoj in napredovanje v javni upravi. Zbrane povratne informacije bomo uporabili pri nadaljnjem nastopu na zaposlitvenih dogodkih in pri oblikovanju jasnih opisov vstopnih delovnih mest.

Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste sodelovali pri pripravi, predstavitvah in svetovanju, se iskreno zahvaljujemo. S skupnim nastopom smo učinkovito pokazali, kako se vse, kar se zgodi, zgodi v prostoru –in kako Geodetska uprava s svojimi podatki in strokovnjaki to realnost pretvarja v zanesljive storitve za javnost.

Polletno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2025

Geodetska uprava je na spletnih straneh objavila Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2025.

Na slovenskem nepremičninskem trgu je v prvi polovici letošnjega leta prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči za njihovo gradnjo. Hkrati se je nadaljeval trend rasti njihovih cen.

V primerjavi z drugim polletjem 2024 se je število sklenjenih transakcij za stanovanja v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, za stanovanjske hiše pa za 20 odstotkov. Nekoliko manjše, a še vedno opazno, je bilo povečanje števila transakcij z zazidljivimi zemljišči.

To nepričakovano povečanje po treh letih stalnega upadanja števila transakcij je predvsem posledica povečanega plačilno sposobnega povpraševanja, ki ga je spodbudil občuten padec fiksnih obrestnih

GURS smo mi

mer za stanovanjske kredite. K temu so prispevali tudi visoka stopnja zaposlenosti in realna rast plač.

Cene stanovanjskih nepremičnin so po rahli umiritvi v letu 2023 v zadnjih dveh letih rasle razmeroma enakomerno – za 3 do 5 odstotkov na polletje. V prvi polovici leta 2025 so tako cene stanovanj in zemljišč za gradnjo ponovno dosegle rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3.000 €/m², v Ljubljani pa dosegla skoraj 4.900 €/m².

Rast cen še naprej poganja presežno povpraševanje ob nezadostni ponudbi, ki je posledica pomanjkanja zazidljivih zemljišč in dolgotrajnih postopkov za umeščanje v prostor in pridobitev gradbenih dovoljenj za večje stanovanjske projekte. Dodatni pritisk na cene ustvarja tudi stalna rast gradbenih stroškov.

Če ne bo večjih gospodarskih ali političnih pretresov, večjih sprememb trendov cen nepremičnin v bližnji prihodnosti ni pričakovati.

Poročilo je dostopno na portalu Prostor, na spletni strani Trg nepremičnin, v zavihku Poročila

V Čatežu ob Savi je 15. in 16. oktobra 2025 potekal 53. Geodetski dan

Na triinpetdesetem Geodetskem dnevu so s svojimi prispevki aktivno sodelovali tudi zaposleni na Geodetski upravi. Letos so bili geodetski dnevi posvečeni sinergiji med geodezijo in energetiko — dvema ključnima področjema, ki skupaj oblikujeta prostor.

V ospredju je bilo vprašanje, kako lahko geodetska stroka s svojimi podatki, tehnologijami in znanji podpira trajnostni energetski prehod ter prostorsko načrtovanje prihodnosti.

Konferenca je s predavanji številnih mednarodnih strokovnjakov ponudila celovit vpogled v preplet geodezije in energetike ter poudarila pomen sodelovanja za trajnostno upravljanje prostora.

Uvodne pozdrave so v sredo, 15. oktobra, podali mag. Toni Levičnik, predsednik Zveze Geodetov Slovenije, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave, Ivan Molan, župan občine Brežice, in dr. Primož Mavsar, predsednik Dolenjskega geodetskega društva.

GURS smo mi

Vabljena predavanja mednarodnih strokovnjakov so vključevala primere dobrih praks in strateške usmeritve na področju geoprostorskih podatkov, digitalnih dvojčkov in katastrskih izmer.

Prispevki, razvrščeni v štiri vsebinske sklope, so osvetlili:

• Prvi vsebinski sklop je poudaril umeščanje energetske infrastrukture v prostor, predstavljeni so bili izzivi in priložnosti uporabe prostorskih podatkov, digitalnih modelov ter zagotavljanja kakovostnih in povezljivih informacij.

• V drugem delu, s poudarkom na evidentiranju energetske infrastrukture, smo lahko veliko slišali smo o vlogi geodezije pri gradnji in evidentiranju energetske infrastrukture, s poudarkom na sodobnih tehnologijah, pravnih izzivih in pomenu natančnega evidentiranja v javnih evidencah. V tem delu sta se s svojim predavanjem z naslovom Gradbeno inženirski objekti v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture sodelovala Darja Tibaut in Uroš Alič, oba predstavnika Geodetske uprave

• V sklopu o monitoringu energetske infrastrukture so bile predstavljene napredne metode opazovanja, analize in kontrole, ki omogočajo varno in učinkovito delovanje sistemov.

• Zaključni sklop je bil namenjen novostim in zanimivostim iz geodetske stroke in uprave, s poudarkom na zakonodajnih spremembah, ekonomskih vidikih in aktualnih projektih. V tem delu so se s svojimi predavanji predstavili naslednji predstavniki Geodetske uprave:

• Predavanje z naslovom Posebne okoliščine v sistemu množičnega vrednotenja je imel mag. Marko Suhadolc, vodja sektorja za

posebne okoliščine z Urada za množično vrednotenje nepremičnin.

• Predavanje z naslovom Spremembe Zakona o katastru nepremičnin je imela mag. Ema Pogorelčnik, direktorica Urada za nepremičnine.

• Predavanje z naslovom Prvih 50 let Cikličnega aerofotografiranja Slovenije in rezultati projekta Georeferenciranje arhiva aerofotografij je imel Boštjan Pucelj z Urada za geodezijo.

v sklopu geodetske stroke – primeri dobrih praks in metod.

GURS smo mi

Slavnostna akademija 53. geodetskega dne – priznanja, utemeljitve in utrinki

Na slavnostni akademiji Zveze geodetov Slovenije v sklopu 53. geodetskega dne so počastili posameznike, ki s svojim delom, znanjem in integriteto dolgoročno krepijo geodetsko stroko ter javne evidence.

Slavnostno akademijo 53. geodetskega dne je z nagovorom odprl Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave RS, ki je poudaril, da »zanesljivi prostorski podatki in kakovostni postopki niso cilj sami po sebi, temveč temelj za varne odločitve v javnem interesu – od urejanja prostora do energetskega prehoda«.

Nagovor Tomaža Petka, generalnega direktorja GURS, na odprtju slavnostne akademije 53. geodetskega dne.

Priznanje Zveze geodetov Slovenije so prejeli naslednji naši zaposleni ali upokojeni strokovnjaki:

Anton Kupic je prejel priznanje za dolgoletni prispevek k razvoju nepremičninskih evidenc in javnih geodetskih storitev.

Anton Kupic je desetletja sodeloval pri razvoju ključnih evidenc, ki jih danes jemljemo za samoumevne: od modernizacije zemljiškega katastra do izboljšav v Evidenci trga nepremičnin in drugih temeljnih zbirk. Prepoznaven je po natančnosti in sistematičnem pristopu – od metodoloških izboljšav do uporabe podatkov v praksi (vpogledi, izpisi, poročila). S svojim delom je pomembno prispeval k temu, da so podatki bolj primerljivi, dostopni in uporabni tako za občane kot za strokovno javnost.

Franc Ravnikar je prejel priznanje za pomembno vlogo pri razvoju geodetske stroke in uvajanju sodobnih rešitev v praksi.

Podelitev priznanja – Franc Ravnikar.

Franc Ravnikar je bil v vrsti strateških projektov eden od ključnih pobudnikov in nosilcev sprememb: od postavitve Uradа za nepremičnine in prvih velikih informacijskih projektov (npr. Onix) do prispevka pri eProstoru in razvoju SLO4D. Zavzemal se je

GURS smo mi

za organizacijsko in vsebinsko posodobitev procesov, za standardizacijo podatkov in za širšo uporabo prostorskih rešitev v javni upravi. Njegov podpis je pogosto stal za projekti, ki so povezali stroko, informatiko in zakonodajo v delujočo celoto.

Gvido Pehar je prejel priznanje za uspešno vodenje in digitalizacijo postopkov v geodetski službi ter krepitev zaupanja uporabnikov.

Gvido Pehar je dolga leta vodil OGU Maribor in vztrajno uvajal rešitve, ki so pospešile delo v praksi – od digitalizacije dokumentov in postopkov do izboljšav uporabniške izkušnje na okencih. Posebej izstopa njegova skrb za kakovost podatkov, urejene procese in komunikacijo z uporabniki. Zanesljivost in transparentnost sta pod njegovim vodenjem postali prepoznavni znak urada, kar se je odrazilo v večjem zaupanju javnosti v geodetsko službo.

Andreja Osolnik je prejela priznanje za vrhunsko pravno strokovnost in sooblikovanje temeljne geodetske ter prostorske zakonodaje.

Andreja Osolnik je s poglobljenim razumevanjem pravnega sistema in geodetske materije sodelovala pri pripravi in usklajevanju več ključnih predpisov s področja geodezije, prostora in graditve objektov. Njena odlika je prevedba strokovnih zahtev v jasne in uporabne pravne rešitve, ki omogočajo učinkovitejše postopke – tako za lastnike in geodetska podjetja kot za državne organe. Njeno delo je prispevalo k pravni varnosti in preglednosti postopkov.

Vojteh Holc je prejel priznanje za dolgoletno strokovno delo in predanost razvoju geodetske dejavnosti na regionalni ravni.

priznanja – Vojteh Holc.

Vojteh Holc je zapisan v stroko po vztrajnosti in mentorskem pristopu. Na severovzhodu Slovenije je pomagal oblikovati okolje, v katerem so se razvijali dobri kadri in dobre prakse – od organizacije terenskih del do

GURS smo mi

kakovostnega evidentiranja podatkov. Posebej izstopa njegova zavezanost društvenemu življenju in povezovanju lokalne skupnosti s stroko, s čimer je krepil ugled geodezije v širšem prostoru.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za njihov prispevek – z njihovim delom so evidence bolj zanesljive, postopki preglednejši, storitve pa prijaznejše do uporabnikov.

Geodetska

uprava na Konferenci »Upravljanje z vodami v digitalni dobi: priložnosti in izzivi«

Na mednarodni konferenci »Upravljanje z vodami v digitalni dobi: priložnosti in izzivi«, ki je potekala v Portorožu 4. in 5. novembra, sta Geodetsko upravo med govorniki zastopala mag. Erna Flogie in mag. Matej Sotlar. V ospredju obeh nastopov je bilo vprašanje, kako povezani in kakovostni prostorski podatki neposredno podpirajo varno, trajnostno in odzivno upravljanje voda in prostora.

Projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir SLO4D kot most med podatki in odločitvami (mag. Erna Flogie Dolinar)

Glavni poudarki:

• sodobni postopki evidentiranja (3D topografija, poševno aerofotografiranje, satelitski posnetki zelo visoke ločljivosti) izboljšujejo zaznavanje sprememb, modeliranje tveganj in načrtovanje ukrepov,

• SLO4D kot most med podatki o vodi in podatki o prostoru ter naravi, med lokalnim in nacionalnim nivojem, med državo in uporabniki, med raziskovanjem in odločanjem,

• poudarek na varnosti, trajnosti in pravni zanesljivosti pri rabi uradnih prostorskih podatkov.

Geo Slovenija v praksi in iz IT-vidika (mag. Matej Sotlar) Mag. Erna Flogie je predstavila Zeleni slovenski lokacijski okvir SLO4D in ključne rezultate, ki nastajajo znotraj nacionalnega geoprostorskega podatkovnega ekosistema.

Poudarila je pomen redne izmenjave in povezovanja podatkov na lokalni, regionalni in državni ravni, saj povezani sistemi omogočajo premišljeno dolgoročno upravljanje voda in hitro ukrepanje ob izrednih dogodkih, ko šteje vsaka minuta.

Mag. Matej Sotlar je predstavil napredek projekta Geo Slovenija z vidika uporabniških potreb in tehnične arhitekture. Pokazal je, kako skupna infrastruktura prostorskih informacij podpira nacionalni in lokalni razvoj ter kako standardizacija, katalogi in baza znanja izboljšujejo razpoložljivost in uporabnost podatkov.

GURS smo mi

Mag. Matej Sotlar – uvod v Geo Slovenija in SLO4D.

Ključni elementi predstavitve:

• cilji SLO4D in Geo Slovenije: povezovanje, odpiranje, uporabnost, kakovost podatkov za področja nepremičnin, prostora, okolja, voda in narave,

• IT-vidik: skupni podatkovni viri, standardizacija in šifranti, katalogi metapodatkov, skupina za geoinformatiko, help desk ter skupni gradniki za integracije,

• izdelki za testiranje in uvajanje procesov: generični procesni model, gradniki za povezovanje, peskovnik, portal Geo Slovenija, webinarji in upravljavsko orodje,

• rezultat: vzpostavljene povezave med produkcijskimi sistemi sodelujočih institucij, integracija metapodatkov in formalizirano medinstitucionalno sodelovanje.

Skupni imenovalec obeh predstavitev je bil ta, da sta poudarili, da je kakovostna in pravočasna podatkovna osnova pogoj za odločitve v javnem interesu. Povezani podatki, jasni postopki in dogovorjeni standardi so temelj za:

• učinkovito odzivanje ob poplavah, sušah in drugih vodnih tveganjih,

• pregledno načrtovanje posegov v prostor in infrastrukturnih projektov,

• višjo pravno varnost pri upravljanju nepremičnin ter varstvo ljudi in narave.

Geodetska uprava bo skupaj s partnerji nadaljevala povezovanje informacijskih sistemov, širitev skupnih gradnikov in razvoj storitev, ki uporabnikom prinašajo hitrejši dostop do zanesljivih prostorskih podatkov. Poseben poudarek ostaja na uporabi 3D in visoko ločljivih opazovanj, krepitvi podpornih orodij Geo Slovenije ter rednem prenosu znanja preko webinarjev in usposabljanj.

Predavanje

o geodetskih evidencah za seniorje v Idriji

V Idriji se je 4. 11. 2025 na Prelovčevi ulici 2 v okviru programa finančnega opismenjevanja za seniorje, ki ga izvaja Regijska razvojna agencija ICRA (modul Finančno okolje), odvijalo predavanje o podatkih geodetskih evidenc. Predavanje je pripravila RRA ICRA na pobudo Patricije Može, izvedel pa ga je Bruno Štukelj z Območne geodetske uprave Nova Gorica.

Predavanje o geodetskih evidencah za seniorje v Idriji (4. 11. 2025).

GURS smo mi

Glavni poudarek je bil na kakovosti podatkov geodetskih evidenc, ki skupaj z zemljiško knjigo zagotavlja pravno varnost pri prometu z nepremičninami. Srečanje je potekalo od 9.00 do 11.30, najmanj eno uro pa je bilo namenjeno odgovorom na konkretna vprašanja udeležencev.

Geodetska uprava na konferenci JUTRI

Na Brdu pri Kranju je v petek, 7. novembra, potekala druga Konferenca Ministrstva za javno upravo z naslovom JUTRI – Javna uprava, trendi, razvojne priložnosti in izzivi.

Na Konferenci JUTRI je Geodetska uprava predstavila projekt Geo Slovenija – skupnost, ki jo vodi Geodetska uprava, in je bila razvita v okviru projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir – SLO4D. Geo Slovenija povezuje upravljavce ter uporabnike prostorskih informacij iz področij nepremičnin, prostora, okolja, voda in narave. Geo Slovenija celovito združuje vsebine, poslovne procese, standarde in tehnologijo, skrbi za interoperabilnost, usposabljanja ter aktivno promocijo rabe prostorskih podatkov v javnem interesu.

Na naši točki smo pokazali, kako skupnost

Geo Slovenija:

• olajša iskanje in uporabo zanesljivih prostorskih podatkov,

• podpira odločitve v prostoru (od načrtovanja do varstva pred tveganji),

• povezuje državne in lokalne sisteme v enotno uporabniško izkušnjo.

Vzdušje je bilo odlično – naš prostor je bil zelo obiskan, obiskovalci pa prijazni in radovedni. Hvala vsem za odlična vprašanja in ideje!

Nagrada za inženirsko odličnost

Matjažu Grilcu – priznanje vrhunski slovenski geodeziji

Ljubljana je bila na Dnevu Inženirske zbornice Slovenije 2025 v znamenju inženirske odličnosti. Ob prisotnosti ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka, ministra za javno upravo mag. Franca Propsa ter številnih predstavnikov stroke, gospodarstva in civilne družbe, je Inženirska zbornica Slovenije podelila najvišjo stanovsko nagrado – nagrado za inženirsko odličnost.

Na Geodetski upravi smo ponosni, da je najvišjo stanovsko nagrado – nagrado za inženirsko odličnost prejel pooblaščeni inženir geodezije Matjaž Grilc, vodja enote za strateške in evropske projekte na Geodetski upravi.

Nagrada je priznanje izjemni strokovni poti, ki je pomembno zaznamovala razvoj slovenske geodezije. Matjaž Grilc je bil med pionirji uvajanja digitalnih nepremičninskih in geoinformacijskih

GURS smo mi

evidenc v javnem in zasebnem sektorju. S svojimi rešitvami je prispeval k sodobnim katastrom, registru nepremičnin in drugim prostorskim evidencam, ki danes omogočajo učinkovitejše upravljanje nepremičnin in prostora ter Slovenijo uvrščajo med tehnološko napredno razvite evropske države.

Sam nagrado razume predvsem kot priznanje geodetski stroki kot celoti. V svojih izjavah poudarja, da je slovenska geodezija danes ena najbolj naprednih v Evropi –sodobna, odprta in usmerjena k uporabniku. Lokacijski podatki, ki jih geodeti ustvarjamo in vzdržujemo, so temelj upravljanja prostora in eno največjih strateških bogastev države. Nagrada tako potrjuje tudi dolgoletna prizadevanja, da se geodezija iz »skrite« podporne službe prepozna kot ključna infrastruktura za razvoj družbe.

Nagrada za inženirsko odličnost Matjažu Grilcu.

Strokovna pot Matjaža Grilca je tesno povezana z digitalno preobrazbo geodezije. Začel jo je kot raziskovalec na Inštitutu Geodetskega zavoda Slovenije, nato pa kot soustanovitelj in direktor enega prvih zasebnih geodetskih podjetij Digi data več kot tri desetletja sooblikoval prehod iz analogne v digitalno geodezijo. V zadnjem obdobju svoje bogate kariere

deluje na Geodetski upravi, kjer vodi enoto za strateške in evropske projekte ter prispeva k razvoju prostorske podatkovne infrastrukture in skupnosti Geo Slovenija. Pomemben del njegovega dela predstavljajo tudi mednarodne izkušnje – delovanje v CLGE in svetovalno delo v tujini pri projektih modernizacije prostorskih evidenc.

Nagrada za inženirsko odličnost.

Na Dnevu inženirske zbornice je bil naziv zaslužnega člana podeljen tudi pooblaščenemu inženirju Gorazdu Humarju, strokovnjaku za gradbeno inženirsko dediščino, zbornica pa je pozdravila več kot 80 novih pooblaščenih inženirjev. Dogodek je znova potrdil ključno vlogo inženirjev pri trajnostnem razvoju infrastrukture, grajenega okolja in učinkoviti rabi naravnih virov.

Na Geodetski upravi smo ponosni, da je najvišja nagrada Inženirske zbornice Slovenije letos prišla v roke geodetu in našemu sodelavcu. Nagrado razumemo kot veliko priznanje celotni geodetski skupnosti, ki že vrsto let postavlja visoke

GURS smo mi

standarde kakovosti lokacijskih podatkov in je pomemben partner pri digitalizaciji upravljanja prostora. Matjažu Grilcu iskreno čestitamo za nagrado in se mu zahvaljujemo za njegov prispevek k razvoju slovenske geodezije in krepitvi ugleda stroke doma in v mednarodnem prostoru.

Regionalni strokovni posveti na temo izvajanja Zakona o katastru nepremičnin

Geodetska uprava je v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in Gospodarskim interesnim združenjem geodetskih izvajalcev tudi letos izvedla osem regionalnih strokovnih posvetov na temo izvajanja Zakona o katastru nepremičnin.

Gre za četrto ponovitev podobnih posvetov od leta 2022 naprej. Strokovni posveti so namenjeni izvajalcem inženirskega dela katastrskih postopkov, to je geodetskim podjetjem, sodnim izvedencem in imetnikom geodetske izkaznice ter zaposlenim na geodetski upravi, ki izvajajo upravni del katastrskih postopkov.

Posveta so se udeležile tudi druge inštitucije, ki so neposredno vpletene v postopke evidentiranja nepremičnin, kot je Ministrstvo za naravne vire in prostor kot pritožbeni organ za odločbe, ki jih izdaja Geodetska uprava in geodetski inšpektor. Prav tako so se posvetov udeležili izvajalci programskih rešitev, ki jih uporabljajo izvajalci inženirskega dela katastrskih postopkov in upravnega dela katastrskih postopkov in tudi predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter ostali udeleženci. Skupaj se je posvetov udeležilo 736 udeležencev.

Posveti so se izvedli 21. oktobra 2025 v Gorišnici, 4. novembra 2025 v Ljubljani, 6. novembra 2025 v Kranju, 11. novembra 2025 v Ljubljani, 13. novembra 2025 v Mariboru, 18. novembra 2025 v Novem mestu, 20. novembra 2025 v Lipici in 25. novembra 2025 v Celju.

Predstavljene so bile aktualne teme pri izvajanju katastrskih postopkov po Zakonu o katastru nepremičnin (ZKN):

• Spremembe, ki jih prinaša novela ZKN-A.

• Razlogi za odpravo odločb geodetske uprave na podlagi odločb II. stopnje in vlaganje izrednih pravnih sredstev.

• Opozorila geodetske uprave pri izvajanju upravnega dela katastrskega postopka.

• Primeri dobre in slabe prakse.

• Gradbena parcela in spremembe ZUreP, ki vplivajo na delo geodetov (195.A člen).

Na posvetih se je razvila konstruktivna strokovna debata, prejeli smo precej dobrih predlogov tudi za nadaljevanje regionalnih posvetov v prihodnje. Izvedba posvetov je pokazala potrebo po neposredni izmenjavi mnenj in izkušenj, ki pripomorejo k uspešnemu izvajanju katastrskih postopkov v praksi ob zasledovanju kakovosti nepremičninskih podatkov, ki se vodijo v katastru nepremičnin.

Naša zaveza je, da se bodo regionalni posveti nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj so vsi dosedanji posveti pokazali potrebo, da postanejo tradicionalni.

GURS smo mi

Predstavitev rezultatov ankete

Novembra smo med zaposlenimi izvedli anketo o zadovoljstvu na delovnem mestu. Naše osnovno poslanstvo je zagotavljanje kakovostnih storitev in podatkov našim uporabnikom. Predpogoj za kakovostno delo pa je zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Z namenom, da bi zbrali predloge in pobude za ukrepe, ki bi pripomogli k zadovoljstvu na delovnem mestu, smo zaposlene prosili, da izpolnijo kratko anketo.

Ključne ugotovitve ankete o zadovoljstvu zaposlenih na GURS so:

V anketi je sodelovalo 313 zaposlenih, pri čemer največji delež predstavljajo sodelavci z več kot 16 leti delovne dobe (57,8%); sledijo skupine 1–3 leta (15%), 8–15 let (10,5%), 4–7 let (10,2%) in <1 leto (6,4%).

Močna področja:

Najvišje je ocenjena jasnost nalog (4,17; ≥4: 82%), zelo dobro tudi razpoložljivost orodij (4,06; ≥4: 77%), odzivnost IT-podpore (3,91; ≥4: 72%) ter udobje/urejenost/varnost delovnega prostora (3,89; ≥4: 69%).

To so trdni temelji, na katerih lahko gradimo nadaljnje izboljšave.

Področja z največ prostora za napredek:

Najnižjo oceno dosega transparentnost in poštenost ocenjevanja/nagrajevanja (3,03; ≥4: 36%, ≤2: 30%).

Med srednje ocenjena, vendar pomembna za kakovost dela, sodijo medoddelčna komunikacija in sodelovanje, ergonomija/ pogoji dela ter zanesljivost informacijskih sistemov.

2. konferenca Geo Slovenija povezala ključne deležnike v ekosistem prostora

V Kristalni palači v Ljubljani je 9. decembra 2025 potekala 2. konferenca Geo Slovenija s sloganom »Povezani v ekosistem prostora«. Predstavniki resorjev, javnih zavodov, raziskovalnih ustanov in gospodarstva so predstavili dosežke projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), novo strategijo Geo Slovenije ter korake k vzpostavitvi skupnosti ekosistema prostora.

Predavanje Tomaža Petka - Od Geo Slovenije do digitalnega dvojčka Slovenije.

Konferenca Geo Slovenija je tudi letos združila strokovnjake, ki pri svojem delu uporabljajo ali razvijajo prostorske podatke. Uvod je bil namenjen kratkemu spominu na prvo konferenco spomladi 2024, ki se je končala s premiero prvega filma o Geo Sloveniji. Letos so organizatorji program začeli prav s ponovnim ogledom tega filma in tako uokvirili napredek, ki ga je skupnost dosegla v vmesnem času.

Sledila sta video nagovora ministrice za digitalno preobrazbo mag. Ksenije Klampfer in ministra za naravne vire in prostor gospoda Jožeta Novaka. V svojih sporočilih sta poudarila, da so povezane prostorske informacije eden temeljnih pogojev za digitalno, zeleno in pametno prihodnost države ter da Geo Slovenija predstavlja pomembno orodje za boljše odločanje v javni upravi, ki si zasluži močno politično in strokovno podporo. Prostorske informacije so ključen temelj za razvoj.

GURS smo mi

Osrednje plenarno predavanje je pripravil generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije Tomaž Petek. V prispevku z naslovom »Od Geo Slovenije do digitalnega dvojčka Slovenije« je predstavil vizijo, v kateri kakovostni in povezani prostorski podatki tvorijo osnovo za digitalni dvojček države.

Predavanje Gregorja Milčinskega - Kako se Slovenija vidi iz vesolja.

Poudaril je pomen skupne infrastrukture prostorskih informacij, usklajenosti z mednarodnimi smernicami in smernicami za globalno upravljanje prostorskih podatkov pri Organizaciji združenih narodov (angleško United Nations initiative on Global Geospatial Information Management - UN GGIM) in evropskimi politikami ter EuroGeographics, kjer je gospod Petek tudi aktualni predsednik združenja.

EuroGeographics je neodvisna mednarodna neprofitna organizacija, ki združuje in predstavlja evropske nacionalne organe geodetskih, kartografskih in katastrskih uprav (več kot 60 različnih organizacij iz 46 držav). Posebej je poudaril vlogo Geodetske uprave RS pri razvoju sistema, ki bo podpiral sodobno upravljanje prostora, okolja, voda in narave.

Tudi zaradi njegove vizije in podpore je skupnost Geo Slovenija danes dokaz, da lahko združimo vizijo, operativnost, strokovnost in potrpežljivo in preudarno sodelovanje v skupnost, ki bo s svojimi podatki omogočala uporabo vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije.

Drugi del plenarnega sklopa je pripadel Gregorju Milčinskemu iz podjetja Sinergise. S predavanjem »Kako se Slovenija vidi iz vesolja« je prikazal, kako satelitski podatki in storitve, kot je Sentinel Hub, omogočajo reden vpogled v stanje prostora in kako lahko Geo Slovenija te podatke uporablja pri spremljanju sprememb ter pri razvoju inovativnih storitev za javni in zasebni sektor.

Predstavitev dosežkov projekta SLO4D – okrogla miza z govorci: Matej Sotlar –GURS, Primož Kogovšek – ARSO, Tomaž Grilj – MNVP Direktorat za prostor in graditev, Peter Kolenko – DRSV.

V nadaljevanju je Matej Sotlar skupaj s Skupino za geoinformatiko pri projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir predstavil ključne dosežke projekta SLO4D. Predstavil je skupno infrastrukturo prostorskih informacij, kataloge podatkov, storitev in procesov ter primere uporabe, pri katerih je horizontalno povezovanje nepremičnin, prostora, okolja, voda in narave pokazalo konkretne koristi za uporabnike in za državno upravo. SLO4D je bil predstavljen kot prvi veliki korak k nastanku skupnosti Geo Slovenija.

Celotna skupina za Geoinformatiko je na okrogli mizi predstavila svoje izzive pri začetkih sodelovanja, a so z vztrajnostjo, zaupanjem ter veliko potrpežljivosti uspešno postavili temelje trdnega in dolgoročnega sodelovanja, ki se bo danes uradno prelevilo v skupnost Geo Slovenija.

Najlepše pri njihovih izjavah je bilo, da si vsi želijo takšnega medsebojnega sodelovanja in povezovanja tudi v prihodnje, kar predstavlja odličen temelj za nadgradnjo obstoječih povezovanj z možnostjo dodajanja novih povezav. Za delitev svojih pogledov in mnenj se najlepše zahvaljujemo gospodu Primožu Kogovšku z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (Agencija Republike Slovenije za okolje), gospodu Tomažu Grilju z Ministrstva za naravne vire in prostor (Direktorat za prostor in graditev) ter gospodu Petru Kolenku z Ministrstva za naravne vire in prostor (Direkcija Republike Slovenije za vode).

Po odmoru za kavo in mreženju se je konferenca preusmerila v tematski del, posvečen prihodnjemu razvoju Geo Slovenije. Matjaž Grilc je v predavanju »Geo Slovenija od infrastrukture k živemu ekosistemu prostora« pojasnil premik od razumevanja Geo Slovenije kot tehnične infrastrukture k razumevanju kot skupnosti, ki povezuje podatke, storitve, procese in strokovnjake. Predstavil je kataloge gradnikov, podatkovnih zbirk, informacijskih rešitev in spletnih storitev ter vlogo novega portala Geo Slovenija kot centralne točke za prostorske informacije.

Na obstoječo vizijo se je navezal dr. Domen Mongus z Univerze v Mariboru. V prispevku »Strategija in akcijski načrt Geo Slovenije« je predstavil koncept integriranega geoprostorskega informacijskega okvira in akcijski načrt, ki sledi strateškim usmeritvam okvirja za povezane geeoprostorske

informacije (IGIF). Osvetlil je ključna področja vpliva, od pravnega in političnega okvira do standardizacije, izobraževanja in razvoja podatkovnih prostorov ter digitalnih dvojčkov. Poudaril je, da trenutno neurejeno stanje pri deljenju podatkov zahteva hiter začetek dela in vzpostavitev stabilnega modela upravljanja skupnosti.

Predavanje Domna Mongusa - Strategija in akcijski načrt Geo Slovenije.

Na obstoječo vizijo se je navezal dr. Domen Mongus z Univerze v Mariboru. V prispevku »Strategija in akcijski načrt Geo Slovenije« je predstavil koncept integriranega geoprostorskega informacijskega okvira in akcijski načrt, ki sledi strateškim usmeritvam okvirja za povezane geeoprostorske informacije (IGIF). Osvetlil je ključna področja vpliva, od pravnega in političnega okvira do standardizacije, izobraževanja in razvoja podatkovnih prostorov ter digitalnih dvojčkov. Poudaril je, da trenutno neurejeno stanje pri deljenju podatkov zahteva hiter začetek dela in vzpostavitev stabilnega modela upravljanja skupnosti.

Nina Prkič Požar iz podjetja IGEA je nato predstavila, kako bomo do prostorskih podatkov dostopali v prihodnje. Na primeru prenovljenega portala Geo Slovenija je pokazala, kako bodo uporabniki na enem mestu našli podatke, storitve, metapodatke in primere uporabe ter kako bo portal podpiral različne ciljne skupine, od strokovnjakov do širše javnosti.

GURS smo mi

Predavanje Primoža Mavsarja - Piramida rastrskih podatkov kot podlaga za permanentni monitoring prostora.

Sledil je prispevek, ki ga je v imenu dr. Andreje Švab Lenarčič in dr. Krištofa Oštirja predstavil dr. Primož Mavsar. Predstavil je piramido rastrskih podatkov kot podlago za permanentni monitoring prostora, od zgodovinskih aerofotografij in državnih ortofotoposnetkov do sodobnih cikličnih laserskih snemanj in komercialnih satelitskih posnetkov PlanetScope. Posebej je izpostavil projekt V2 24072 - o enovitem zaznavanju fizičnih sprememb v prostoru z umetno inteligenco ter vlogo Geodetske uprave RS kot krovne institucije za zagotavljanje skupnega dostopa do rastrskih podlag za celotni javni sektor.

Skupinska fotografija udeležencev konference.

Zaključni tematski prispevek je pripravil Vid Jakopin iz podjetja Flycom Technologies. Predstavil je podatkovne vire za 3D modeliranje prostora v Sloveniji in

tehnološki razvoj daljinskega zaznavanja, fotogrametrije in laserskega skeniranja. Na konkretnih primerih je pokazal, kako se je v zadnjih letih povečala natančnost in hitrost zajema podatkov ter kako 3D modeli postajajo nujen del digitalnih dvojčkov in sodobnih topografskih podatkov.

V sklepnem delu konference so udeleženci najprej premierno pogledali novi film Geo Slovenija 2025, ki z zgodbami in primeri uporabe prikazuje, kako se skupnost razvija od ideje do delujočega ekosistema. Film je nastal v sodelovanju z Matjažem Tomažičem iz podjetja Kontrastika in nadaljuje pripoved, začeto na prvi konferenci.

Po filmu je sledil slavnostni podpis Izjave o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija. Najprej so izjavo podpisale institucije, vključene v projekt SLO4D, pridružili pa so se jim še novi partnerji. Generalni direktor Geodetske uprave RS Tomaž Petek je izjavo o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija podpisal z vsakim pristopnim članom posebej. Takoj na začetku se je skupnosti Geo Slovenija s podpisom izjave priključilo osem institucij, in sicer:

• Agencija Republike Slovenije za okolje, v njenem imenu mag. Gregor Sluga,

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za okolje, v njegovem imenu generalna direktorica mag. Tanja Bolte,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev, v njegovem imenu dr. Nataša Bratina,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za vode, v njegovem imenu dr. Lidija Globevnik,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, v njenem imenu dr. Lidija Kegljevič Zagorc, vršilka dolžnosti direktorja,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, v njegovem imenu dr. Marko Korošic, glavni inšpektor ter

• Inštitut za vode Republike Slovenije, v njegovem imenu mag. Neža Kodre, direktorica ter

GURS smo mi

• Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Direktorat za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, v njegovem imenu Kristina Valenčič, generalna direktorica.

Slavnostni podpis Izjave o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija je simbolno označil prvi formalni korak k ustanovitvi skupnosti Geo Slovenija. Po konferenci bodo sledile aktivne priprave za oblikovanje vseh potrebnih dokumentov za formalno ustanovitev skupnosti.

Geo Slovenija je tako postala skupnost, zgrajena na zaupanju, sodelovanju in skupnem pogledu v prihodnost. Geo Slovenija je ekosistem, kjer verjamemo v skupno infrastrukturo, v skupno znanje in v skupno pot. Geo Slovenija nam kaže tudi pot za novo kulturo sodelovanja, ki jo želimo v prihodnje še razširiti in nadgrajevati.

Konferenca se je zaključila z zahvalo vsem sodelujočim in povabilom, da se sodelovanje nadaljuje tudi po izteku projekta SLO4D, saj bo le povezana skupnost lahko razvila polno vrednost prostorskih informacij za družbo in gospodarstvo.

Podpis izjav o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija

Zaključni del druge konference Geo Slovenija je bil namenjen slavnostnemu podpisu Izjav o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija. Predstavniki ključnih institucij s področja prostora, okolja, voda in digitalne preobrazbe so s podpisom izrazili pripravljenost za dolgoročno sodelovanje pri razvoju skupnega ekosistema prostorskih informacij, poimenovanega Geo Slovenija.

Po vsebinsko bogatem programu konference Geo Slovenija je zadnji del srečanja zaznamoval pomemben simbolni in vsebinski korak: podpis Izjave o nameri za vzpostavitev skupnosti Geo Slovenija. Slavnostni dogodek je sledil premieri novega filma Geo Slovenija, ki je prikazal razvoj skupnosti od ideje do konkretnih rešitev in primerov uporabe prostorskih podatkov v široki paleti potreb države in državljanov.

Izjava o nameri predstavlja okvirni dogovor sodelujočih institucij, da bodo skupaj pripravile formalne podlage za delovanje skupnosti – od statuta in pravil delovanja do strateških usmeritev in akcijskega načrta. Skupnost Geo Slovenija je pri tem zamišljena kot odprt, trajen ekosistem, ki povezuje podatke, storitve, procese in strokovnjake ter presega projektne in resorske okvire.

V imenu institucij, ki sodelujejo pri razvoju ekosistema prostora, so izjavo podpisali:

• Inštitut za vode, v njegovem imenu mag. Neža Kodre, direktorica,

• Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Direktorat za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo, v njegovem imenu Kristina Valenčič, generalna direktorica,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev, v njegovem imenu dr. Nataša Bratina (zaradi odsotnosti je gospa Bratina izjavo podpisala vnaprej),

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija za vode, v njenem imenu dr. Lidija Kegljevič Zagorc, vršilka dolžnosti direktorja,

• Ministrstvo za naravne vire in prostor, Inšpektorat za naravne vire in prostor, v njegovem imenu dr. Marko Korošic, glavni inšpektor,

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija za okolje, v njenem imenu mag. Gregor Sluga,

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za okolje, v njegovem imenu generalna direktorica mag. Tanja Bolte.

dr.

S tem so podpisniki jasno izrazili namero, da bodo pri razvoju prostorskih informacij delovali povezano: z usklajevanjem strateških prioritet, krepitvijo kakovosti in interoperabilnosti podatkov, izboljševanjem dostopa za uporabnike ter skupnim nastopanjem v nacionalnem in evropskem prostoru.

V naslednjem koraku bo na tej podlagi oblikovan tudi model upravljanja skupnosti, z določenim koordinatorjem, strateškim forumom in delovnimi skupinami za posamezna vsebinska področja.

Podpis izjav o nameri je zato več kot zaključni obred konference. Predstavlja začetek nove faze v razvoju Geo Slovenije – prehod iz projektnega sodelovanja v organizirano skupnost, ki bo skrbela, da prostorski podatki tudi v prihodnje ostanejo zanesljiva podpora razvoju prostora, varstvu okolja in upravljanju voda ter ključni gradnik digitalne preobrazbe države.

Vidni smo v svetu

Simpozij EUREF 2025

34. simpozij EUREF v mestu Covilhã na Portugalskem je gostila Univerza Beira Interior (Universidade da Beira Interior) – UBI, skupaj z njihovo geodetsko upravo (Direção-Geral do Território), Inštitutom Dom Luiz (Instituto Dom Luiz) – IDL. Univerze v Lizboni ter laboratorijem SEGAL (Space & Earth Geodetic Analysis Laboratory), ki je plod sodelovanja UBI in IDL. Simpozij je potekal od torka, 24. junija, do četrtka, 26. junija 2025.

Na letnem simpoziju članic, ki delujejo v okviru Mednarodne zveze geodetov (IAG), evropske pod-komisije za referenčne sestave (EUREF), je bilo 75 udeležencev iz 20 držav. Predstavnika GU Republike Slovenije na simpoziju sta bila Sandi Berk in Peter Prešeren z Urada za Geodezijo.

Udeleženci simpozija pred vhodom Univerze Beira Interior.

Tematski sklopi letošnjega EUREFsimpozija so bili:

• aktivnosti EUREF GB (Activities of the EUREF Governing Board);

• aktivnosti na nacionalni in lokalni ravni (National and Local Activities) – predstavitve projektov in aktivnosti

povezanih z EUREF in referenčnimi sistemi in sestavi; izmenjava izkušenj in predstavitve nacionalnih poročil sodelujočih držav;

• napredek v znanosti in tehnologiji (Research, Innovation, and Future Perspectives) – predstavitve inovativnih rešitev in raziskav za izboljšanje podatkov in produktov EUREF s pomembnimi posledicami za prihodnost evropske geodezije.

Simpozij je vključeval tudi razpravo o smernicah EUREF s sprejetjem resolucij. Aktivno smo sodelovali na simpoziju z letnim nacionalnim poročilom, ki je bil letos predstavljeno v obliki plakata, s kratko predstavitvijo le-tega tudi s prosojnicami. Glede na priporočilo organizatorja je bilo nacionalno poročilo osredotočeno na eno samo aktualno temo. Za predstavitev smo izbrali trenutno izvajajoči se NOO-projekt z naslovom Razvoj štirirazsežnega državnega koordinatnega sistema. Naslov plakata je bil Towards a 4D National Spatial Reference System.

Prvi dan simpozija (24. 6.) je bila tematska delavnica (Tutorial) z naslovom Analysis Centre & EPN-Repro3 Workshop. Delavnico sta vodila Christof Völksen (Nemčija) in Tomasz Liwosz (Poljska). Obravnavana je bila problematika ponovnega izračuna časovnih vrst stalnih GNSS-postaj, vključenih v EPN. Ta izračun je nujen zaradi večjih sprememb v strategiji obdelave GNSS-opazovanj po zadnji realizaciji ITRS (ITRF2020). Pri tem projektu sodeluje 12 analitičnih centrov (od skupaj 17).

Drugi dan simpozija (25. 6.) se je pričel z otvoritveno sejo in pozdravnimi nagovori gostiteljev simpozija. Sledilo je vabljeno predavanje o povezavah med EUREF in EPOS (Lilli Freda, izvršna direktorica EPOS ERIC). Pregled aktivnosti Upravnega odbora EUREF je podal Wolfgang Söhne. Zuheir Altamimi je predstavil aktivnosti v zvezi z alternativami ETRS89. Zadeva je zelo aktualna tudi za naš projekt SLO4D.

Vidni smo v svetu

Med ostalimi zanimivimi predavanji velja omeniti:

• C. Bruyninx je podala pregled stanja v omrežju EPN (Carine Bruyninx); v omrežje je trenutno vključenih 422 postaj, njihovo skupno število se je prvič doslej zmanjšalo in pozvali so k vključitvi novih postaj.

• J. Legrand je predstavila hibridno kumulativno rešitev C2355, ki vključuje 445 EPN-postaj z določenimi koordinatami in vektorji hitrosti ter 45 samo s koordinatami. Gre za začasno rešitev, ki še ne vključuje izračuna Repro3, za nas pa je pomembna zaradi priprave državnega geokinematskega modela.

• J. Schwabe je najavil projekt določitve skupnega Evropskega gravitacijskega in geoidnega modela.

• L. Huisman je predstavil zanimiv način preverjanja kakovosti državnega GNSS-omrežja na podlagi generiranega grida virtualnih postaj na primeru Velike Britanije. Na ta način se lahko v omrežju locira stalne postaje s slabimi koordinatami, napačnimi metapodatki, napačnimi nastavitvami programske opreme in podobno. Izrazil je pripravljenost pomagati pri izvedbi podobnega testa tudi v Sloveniji.

Drugi dan se je zaključil s prvim nizom nacionalnih poročil, kjer se je predstavila tudi Slovenija (predstavitev plakata na temo projekta SLO4D).

Tretji, zadnji dan simpozija (26. 6.), se je nadaljeval z drugim tematskim sklopom – nacionalne in regionalne aktivnosti. Med predstavljenimi nacionalnimi poročili velja omeniti Nemčijo, ki je predstavila

alternativno omrežje GEPOS, ki za razliko od storitve SAPOS, omogoča storitve omogočanja položaja s tehnologijo PPP RTK, trenutno s točnostjo okoli 4 cm. Švedska pripravlja strategijo na področju geodezije za obdobje 2026–2035.

Predstavljene so bile tudi nekatere informacijske rešitve: program raw2rin, ki podpira različne tipe GNSS-instrumentov, TileDB za shranjevanje velike količine RINEX-datotek … Z. Altamimi je predstavil posodobitev zadnje realizacije ITRS (ITRF2020-u2023), ki pa nima praktičnih posledic za realizacije ETRS89 (EUREF Technical Note 1 ostaja nespremenjen).

R. Lott je imel zanimivo predstavitev o aktivnostih v EPSG v zvezi z ansambli geodetskih datumov (variacije ETRS89); spremembe se nanašajo na naknadno definiranje povezav med različnimi realizacijami, kar bo zahtevalo dopolnitev metapodatkov in tudi nekatere spremembe imen nacionalnih realizacij ETRS89.

Sledila je diskusija na predstavljene teme letošnjega simpozija ter zaključna seja s sprejemom resolucij letošnjega simpozija:

Resolucija 1: se nanaša na uvedbo principa FAIR v EPN in EPOS.

Resolucija 2: vključuje poziv državam, da prispevajo podatke za nov evropski gravimetrični geoid.

Resolucija 3: vključuje poziv k sodelovanju pri iskanju alternativ za ETRS89.

Resolucija 4: vključuje prošnjo za posodobitev nacionalnih koordinat postaj, vključenih v EPN.

Resolucija 5: vključuje poziv k ureditvi poimenovanj nacionalnih realizacij ETRS89 in obravnavi te tematike tudi v EUREF GB.

Resolucija 6: je zahvala Martini Sacher za 30-letno predano delo v EUREF GB.

Resolucija7: je zahvala organizatorjem za odlično izvedbo simpozija v Covilhi.

Naslednji simpozij bo predvidoma v Parizu.

Vidni smo v svetu

15. zasedanje odbora strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (UN GGIM)

Petnajsto zasedanje strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (UN-GGIM) je potekalo od 6. do 8. avgusta 2025 v prostorih Organizacije Združenih narodov (OZN) v New Yorku. Poleg osrednjega plenarnega zasedanja je bilo v dneh pred zasedanjem organiziranih tudi vrsta spremljevalnih dogodkov in srečanj, povezanih z vsebinskim delom Odbora strokovnjakov na globalni ravni.

Odbor strokovnjakov za globalno upravljanje geoprostorskih informacij (angleško United Nations Committee of Experts on Global Geospatial Information ManagementUN GGIM) predstavlja platformo in forum za usklajevanje in dialog z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami na področju globalnega upravljanja geoprostorskih informacij za doseganje svojih dejavnosti, osredotočenih na cilje trajnostnega razvoja in integrirani geoprostorski informacijski okvir Združenih narodov (angleško UN Integrated Geospatial Information Framework - UN-IGIF), z namenom, da bi okrepil in zagotovil njegovo stalno učinkovitost in koristi za vse države članice OZN. Gradiva obravnavana

na zasedanju ter pregled dokumentov obravnavanih na spremljevalnih dogodkih so dostopna na spletni strani UN GGIM

Pred samim plenarnim zasedanjem je že v nedeljo, 3. 8. 2025, potekal sestanek Mednarodnega svetovalnega odbora Globalnega centra za geoprostorsko znanje in inovacije Združenih narodov (angleško United Nations Global Geospatial Knowledge and Innovation Centre UNGGKIC), na katerem je bilo obravnavano poročilo o delu in potrjen program dela za center odličnosti UN GGKIC za naslednji dve leti. V ponedeljek, 4. 8. 2025, pa sta bila organizirana še pripravljalni sestanek UN GGIM Evropa in sestanek skupine na visoki ravni za integrirani geoprostorski informacijski okvir (angleško High-Level Group of the Integrated Geospatial Information Framework) HLG IGIF).

Na sestanku HLG -IGIF so bili obravnavani številni dokumenti in priporočila, ki so nastali na podlagi razprave v okviru skupine. V dokumentu z naslovom Globalne raziskave o uporabi in izvajanju integriranega geoprostorskega informacijskega okvira Združenih narodov so bili predstavljeni rezultati raziskave, ki jo je med decembrom 2023 in februarjem 2024 izvedla skupina na visoki ravni za integrirani geoprostorski informacijski okvir HLG-IGIF. Glavni cilj raziskave je bil zbrati vpogled v globalno sprejetje in uporabo UN-IGIF ter preveriti stopnjo ozaveščenosti držav članic o UN- IGIF, kot tudi razumevanje strukture nacionalnih institucij za upravljanje geoprostorskih informacij, ki izvajajo IGIF za opredelitev morebitnih izboljšav.

Kot pomoč odločevalcem je bila pripravljena brošura z naslovom »Spodbujanje nacionalnega trajnostnega razvoja z geoprostorskimi informacijami«.

Za pomoč državam članicam OZN pri premagovanju izzivov povezanih z zagotavljanjem stabilnega financiranja, je skupina na visoki ravni HLG-IGIF ustanovila delovno skupino za trajnostno financiranje, ki jo sestavljajo geoprostorski

Vidni smo v svetu

in finančni strokovnjaki iz držav članic, akademskih krogov in zasebnega sektorja. Po obsežnih raziskavah in ciljno usmerjenih posvetovanjih z državami članicami, finančnimi institucijami in donatorji je skupina pripravila celovit vodnik za trajnostno financiranje. Vodnik vsebuje praktične smernice za opredelitev potencialnih virov financiranja, oceno proračuna in izvedbo analize stroškov in koristi.

V sredo, 6. 8. 2025, se je začelo tridnevno plenarno zasedanje Odbora UN GGIM, ki se ga je udeležilo več kot 250 predstavnikov iz 82 držav in predstavniki 70 opazovalcev. Pri delu Odbora strokovnjakov UN GGIM sodelujejo strokovnjaki s področja upravljanja prostorskih informacij in številnih medsebojno povezanih področjih, geoprostorskih znanostih, geomatike, geodezije, geografije, zemljiške administracije, kartografije in daljinskega zaznavanja, hidrografije ter geografskih informacijskih sistemov in znanostih o okolju.

Zasedanja se je kot predstavnik Slovenije udeležil generalni direktor Geodetske uprave Tomaž Petek, ki je tudi član izvršilnega odbora UN GGIM Evropa.

Predstavniki Geodetske uprave

RS na znanstveni skupščini

Mednarodnega združenja za geodezijo

Med 1. in 5. septembrom 2025 je v kongresnem centru Palacongressi v Riminiju v Italiji potekala konferenca Mednarodnega združenja za geodezijo (International Association of Geodesy) - IAG 2025. Dogodek je združil več kot 680 udeležencev iz približno 70 držav, kar potrjuje njegov globalni pomen za znanstveno skupnost na področju geodezije. Osrednja tema je bila »Geodezija za spreminjajoče se okolje«

Konference se je z Geodetske uprave RS udeležil dr. Klemen Medved, direktor Urada za geodezijo. Udeležba na konferenci je bila namenjena aktivnemu sodelovanju v znanstvenih razpravah na področju geodezije, predstavitvi lastnega raziskovalnega dela ter zastopanju Republike Slovenije na uradnem zasedanju Sveta IAG (IAG Council Meeting). Konferenca se je razvijala znotraj štirih komisij.

Mednarodnega združenja za geodezijo IAG:

• Referenčni koordinatni sistemi,

• Gravitacijsko polje,

• Rotacija in geodinamika,

• Pozicioniranje in aplikacije.

Skupinska fotografija IAG 2025.

Vidni smo v svetu

Kot uradni delegat Republike Slovenije se je dr. Klemen Medved 1. septembra 2025 udeležil zasedanja Sveta IAG. Na zasedanju so bile obravnavane ključne strateške teme:

• status in prihodnost geodetskih spremenljivk (Essential Geodetic Variables – EGV),

• predlog za ustanovitev stalnega sekretariata IAG kot trajne entitete,

• članstvo držav v IUGG/IAG in strategije za širitev članstva,

• poročilo o pripravah na Generalno skupščino IUGG 2027 v Incheonu, Koreja,

• aktivnosti Delovne skupine za vključevanje in raznolikost.

Zasedanje je vodil Richard Gross (predsednik IAG), in sicer skupaj z Danielo Thaller (generalno sekretarko), Lauro Sanchez (GGOS predsednica), Petrom Teunissenenom (podpredsednikom IAG) in drugimi člani izvršnega odbora.

V okviru sekcije G03-2: Terrestrial

Gravimetry je dr. Klemen Medved predstavil prispevek z naslovom: »Modeliranje vertikalnih gravitacijskih gradientov z geodetskimi in geološkimi podatki«, ki je bil pripravljen v sodelovanju z dr. Božom Kolerjem (UL, FGG) in dr. Olegom Odalovićem (UB, FCE). Prispevek je obravnaval metodologijo za natančno modeliranje vertikalnih gravitacijskih gradientov, ki je ključno za izboljšanje gravimetričnih podatkov in posledično njihove uporabe v končnih produktih (npr. geoid, masne spremembe, vertikalni sistemi). Predstavitev je bila dobro sprejeta in je prispevala k razpravi o uporabi predstavljenega v geodetski praksi, bilo je kar nekaj vprašanj in komentarjev na to temo.

Konferenca je potekala pet dni v prostorih Palacongressi di Rimini. Otvoritvena seja je

potekala 1. septembra in jo je vodil Richard Gross, predsednik IAG. Med govorniki so bili: Chris Rizos (predsednik IUGG), Anna Montini (mestna svetnica za ekološki prehod, modro gospodarstvo in statistiko), Andrea Cimatti (vodja Oddelka za fiziko in astronomijo, Univerza v Bologni), Susanna Zerbini in Stefano Gandolfi (predsednika lokalnega organizacijskega odbora). Sledila je Podelitev nagrad: JoG Young Author Award 2023 in 2024, Best Reviewer Award 2023 in 2024.

Konferenca je vključevala več različnih aktivnosti:

• Plenarna predavanja o satelitski gravimetriji, GNSS tehnologijah, geodetskem opazovanju podnebnih sprememb.

• Poster sekcije z več kot 300 prispevki, ki so bili enakomerno porazdeljeni skozi celoten dogodek.

• Paralelne znanstvene seje v sklopih G01–G10 in J01–J03. Vse skupaj je bilo predstavljeno okoli 300 prispevkov.

Predstavitve so vključevale teme, kot so GNSS reflektometrija, GNSS-R za monitoring vlage, LiDAR za poplavne ravnice, DInSAR kalibracija, GNSS za seizmične analize, ter uporaba umetne inteligence za napovedovanje vremenskih in geodinamičnih pojavov.

Ključne vsebine po poglavjih z nekaj poudarki iz predstavitev so bile:

G01 – Referenčni koordinatni sistemi

• Primerjave med ITRF2020, DTRF2020 in JTRF2020.

• GENESIS misija simulira prispevek k TRF in razvoj vesoljskega VLBI oddajnika.

G02 – Gravitacijsko polje

• Novi geoidni modeli za Albanijo, Grčijo, Mehiko in Afriko.

• SWOT podatki izboljšujejo batimetrijo in morsko gravitacijo.

Vidni smo v svetu

G03 – Terestrična gravimetrija

• Kvantni gravimetri (AQG, DQG) za zaznavanje podzemnih struktur.

• Drone-based gravimetrija z natančnostjo 2–3 mGal

G04 – Rotacija in geodinamika

• Chandlerjeva nihanja in real-time ERP ocena z GNSS.

• GIANT-REGAIN projekt za GIA modeliranje z GNSS podatki iz Antarktike.

G05 – GNSS in troposfera

• PPP-RTK izboljšuje konvergenco in natančnost.

• GNSS + ML za napovedovanje vodne pare z RMSE izboljšavami.

G06 – Geodetska infrastruktura

• GGOS Core Site Metsähovi nadgrajuje GNSS, VLBI, SLR, DORIS.

• ISO Geodetic Register za interoperabilnost koordinatnih sistemov.

G07 – Geoidno modeliranje

• PINN za geoid izboljšuje natančnost do 27.6%.

• DTU25GRA model za visoko ločljivost geoidnih višin.

G08 – Geodezija za podnebje

• GRACE-FO TWS v evropskih porečjih z zaznavo do 20 cm.

• SWOT za MSS in GOHC ocene ter SPAMS10 model za šotišča.

G09 – Morska geodezija

• Algoritem SFM za podvodno navigacijo z natančnostjo <2 NM.

• Projekti MANATEE & POSEIDON za monitoring morskih habitatov.

G10 – Kvantna tehnologija

• EQUIP-G: evropska kvantna gravimetrijska infrastruktura.

• ELT metoda za časovni prenos in simulacije za prihodnje misije.

Konferenca IAG 2025 je predstavljala osrednji globalni forum za izmenjavo znanja na področju geodezije. Dogodek je bil ključen za:

• krepitev mednarodnega sodelovanja,

• usklajevanje standardov in geodetskih produktov,

• razvoj strategij za opazovanje Zemeljskega sistema,

• vključevanje geodezije v reševanje okoljskih in družbenih izzivov.

Udeležba na konferenci je bila izjemno pomembna za strokovni razvoj, mednarodno povezovanje ter krepitev vloge Slovenije v globalni geodetski skupnosti. Predstavitev lastnega raziskovalnega dela in sodelovanje na zasedanju Sveta IAG potrjujeta aktivno vlogo Republike Slovenije v mednarodnih znanstvenih procesih. Naslednja skupščina bo čez štiri leta, gostitelj zaenkrat še ni znan.

Podpis memoranduma o soglasju med Geodetskima upravama Slovenije in Indije o sodelovanju

Vlada Republike Slovenije je na 166. Redni seji, ki je potekala 4. septembra 2025, sprejela sklep, da se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju med Geodetsko upravo Republike Slovenije in Geodetsko upravo Indije o sodelovanju na področju geodezije, kartografije in infrastrukture prostorskih podatkov, vključno z vprašanji digitalizacije.

Namen memoranduma je izmenjava izkušenj na področjih geodezije, kartografije

Vidni smo v svetu

in infrastrukture prostorskih podatkov, vključno z vprašanji digitalizacije.

Sodelovanje na podlagi tega memoranduma bo vključevalo izmenjavo informacij in dokumentacije v zvezi s področji skupnega interesa ter izvedbo spletnih seminarjev, konferenc, delavnic in usposabljanj za strokovnjake Republike Slovenije in Republike Indije.

Besedilo sporazuma je nastalo na pobudo Geodetske uprave Republike Indije, v imenu Geodetske uprave Republike Slovenije pa je sporazum 27. novembra 2025 podpisal generalni direktor Tomaž Petek.

Uporaba brezpilotnih letalnikov v geomatiki

Od 10. do 12. septembra 2025 je v Espoo na Finskem potekala konferenca o uporabi brezpilotnih letalnikov v geomatikiUAV-G 2025 (Uncrewed Arial Vehicles in Geomatics), ki so se je udeležili tudi predstavniki z Geodetske uprave RS.

Uporaba brezpilotnih letalnikov je v polnem vzponu in pokriva veliko področij, zato je bila tridnevna konferenca sestavljena iz več sklopov predavanj različnih tematik. Prvi dan je bil namenjen predavanjem o uporabi brezpilotnih letalnikov v gozdarstvu in kmetijstvu, avtonomni vožnji v gozdu, uporabi hiperspektralnih senzorjev ter urbani zračni mobilnosti. Drugi dan je bil poudarek na uporabi v grajenih okoljih. Brezpilotni letalniki za namen vzdrževanja in pregleda zahtevnejših in nedostopnih infrastrukturnih objektov, ocena tveganja in omejenost uporabe v urbanih okoljih, uporaba v notranjih prostorih.

Zadnji dan so bila na sporedu predavanja o uporabi umetne inteligence, različnih metodah računalniškega vida in strojnega učenja ter uporabi različnih sistemov daljinskega zaznavanja za vodna okolja.

Skupinska fotografija udeležencev konference UAV-G 2025.

Razstavni prostor z brezpilotnimi sistemi na konferenci UAV-G 2025.

Ob koncu konference so udeleženci ugotovili, da je bil narejen velik napredek na področju avtonomne navigacije in zmogljivosti brezpilotnih letalnikov, še vedno pa se večina držav sooča z neurejeno zakonodajo, kar močno omejuje samo letenje in posledično tudi uporabo podatkov. Poleg predavanj je vsak dan potekala tudi predstavitev posterjev, razstavljenih je bilo tudi veliko različnih vrst brezpilotnih letalnikov in senzorjev.

Več o konferenci in programu: UAV-g 2025

Vidni smo v svetu

Predstavniki Geodetske uprave na Planet on the road v Berlinu

Na Geodetski upravi RS izvajamo prve korake za nakup satelitskih posnetkov, ki bodo dnevno pokrivali površje celotne države in imeli zelo visoko prostorsko ločljivost (3 - 5 m). Posnetki bi bili na voljo celotni civilni javni upravi Republike Slovenije in bi predstavljali prostorsko osnovo za analize na številnih tematskih področjih.

Na osnovi satelitskih posnetkov po svetu že spremljajo stanje na kmetijskih površinah in gozdovih, uporabljeni so v monitoringu pozidanih površin, odlični so za definiranje območja naravnih nesreč, kot so požari, suša in poplave.

Na dogodku sta predstavnici slišali predavanja in panelne razprave vodilnih mislecev v panogi. Možnost sta se imeli pogovarjati tako s proizvajalci različnih satelitskih posnetkov, kot tudi s številnimi uporabniki iz javnih uprav drugih držav po svetu. Pogovarjali so se o izkušnjah, o dobrih in slabih praksah uporabe satelitskih posnetkov na raznovrstnih področjih uporabe. Tematika je bila tako o tehničnih specifikacijah satelitskih posnetkov kot tudi o sami organizaciji javne uprave glede skupne uporabe posnetkov, prostorske podatkovne infrastrukture in politike deljenja podatkov.

Več o podjetju in njihovih izdelkih si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Konferenca INTERGEO 2025

Podatke, ki ustrezajo preučenim in zastavljenim karakteristikam, zagotavlja podjetje Planet. Zato se je predstavnica Geodetske uprave RS dr. Andreja Švab Lenarčič skupaj s predstavnico Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani udeležila enodnevnega dogodka Planet on the road – Berlin, ki je potekalo 24. 9. 2025 v Berlinu. Dogodek je bil poln učenja, mreženja in navdiha.

Od 7. do 9. oktobra 2025 je v Frankfurtu (Nemčija) potekala konferenca INTERGEO, ki je vodilni svetovni sejem za geodezijo, geoinformacije in upravljanje zemljišč. Predstavlja osrednjo platformo za razprave in spodbujanje rešitev, usmerjenih v prihodnost, za globalne izzive, kot so podnebne spremembe, urbanizacija in upravljanje virov.

Geodetska uprava RS mora kot osrednja institucija za vodenje prostorskih podatkov slediti novim tehnologijam in trendom na vseh ključnih področjih geoindustrije: geoinformacij, geodetskih meritev, GIS, daljinskemu zaznavanju, tehnologiji

Vidni smo v svetu

brezpilotnih letalnikov, pametnim mestom, varstvu podnebja in trajnostnemu urbanemu razvoju. Zato sta se predstavnika Geodetske uprave RS udeležila sejma in konference INTERGEO.

Družbeni pomen konference INTERGEO je v spodbujanju inovacij, ki naš življenjski prostor naredijo pametnejši, trajnostnejši in prijetnejši za bivanje. To je prostor srečanja mislecev, ki s podatki in tehnologijami bolje razumejo ter aktivno oblikujejo naš svet – za ljudi današnjega časa in prihodnjih generacij.

Frankfurt je bil tri dni središče svetovne geoprostorske skupnosti. Več kot 18.500 obiskovalcev iz 119 držav, 530 razstavljavcev in več kot 1.200 udeležencev na KONFERENCI INTERGEO je pokazalo, da se naša industrija zbližuje – aktivno oblikuje prihodnost in spodbuja tehnologije, podatke in ideje naprej.

Od geo-umetne inteligence in digitalnih dvojčkov do opazovanja Zemlje in zajemanja realnosti. Letošnje teme so jasno pokazale, kam gre pot - umetna inteligenca postaja omogočevalec novih delovnih procesov in natančnejših analiz. Suverenost in validacija podatkov postajata vse pomembnejša

kot temelj za zaupanja vredne aplikacije. Digitalni dvojčki premostijo resnični in virtualni svet ter odpirajo nove perspektive za odporen urbani razvoj in trajnostno infrastrukturo.

Hkrati Gaussovo razprševanje označuje prihod nove generacije 3D-zajema in vizualizacije podatkov – tehnologije, ki omogoča zelo realistične predstavitve v realnem času in ima potencial, da temeljito spremeni način zbiranja, obdelave in uporabe geoprostorskih podatkov.

Konferenca INTERGEO 2025 je v ospredje postavila izjemno aktualna vprašanja:

• Opazovanje Zemlje in spremljanje okolja

• Umetna inteligenca in geoinformacije

• Digitalni dvojčki mest in pametna mesta

• Geopodatkovne infrastrukture, odprti podatki, podatkovni prostori

• Varovanje kritične infrastrukture

• Mobilno kartiranje in lasersko skeniranje

• Trendi in razvoj na področju upravljanja geoinformacij

• Trendi v kartografiji

• Informacijsko modeliranje stavb za infrastrukturo

• Avtonomni senzorski sistemi in satelitska navigacija

• Brezpilotni sistemi

• 3D mestni modeli, 3D vizualizacija

• Spremljanje konstrukcij in mostov

Naslednja konferenca in sejem INTERGEO bo od 15.-17. septembra 2026 v Münchnu, Nemčija.

Več vsebin na spletni strani Intergeo.

Vidni smo v svetu

GURS na 2. Saboru geodetov Srbije in Srpske: GeoSlovenija kot zgled povezovanja podatkov

Geodetska uprava Republike Slovenije se je oktobra letos kot uradni partner udeležila enega največjih regijskih strokovnih dogodkov s področja geodezije.

V Etno selu »Stanišići« pri Bijeljini se je zbralo okoli 700 udeležencev iz Srbije, Republike Srbske in širše regije, s ciljem izmenjave izkušenj, predstavitev aktualnih tem in tehnoloških pristopov v geodetski stroki.

V plenarnem delu je naš predstavnik Matjaž Grilc izvedel predavanje »GeoSlovenija –moč povezovanja v novi eri geoprostornih podatkov«. Ključna sporočila njegove predstavitve so bila:

• Od INSPIRE k povezovanju resorjev: prehod od klasične prostorske infrastrukture k horizontalno povezanim sistemom, kjer prostorski podatki služijo celotni skupnosti – ne le posameznim institucijam.

• SLO4D v okviru NOO: razvoj prostorskega podatkovnega prostora nove generacije, ki povezuje domene nepremičnin, prostora, okolja, voda in infrastrukture.

• GeoSlovenija kot skupnost in ekosistem: več kot portal – prostor zaupanja, izmenjave znanja in podpore končnim uporabnikom (občine, inšpekcijske službe, raziskovalci).

Drugi Sabor geodetov Srbije in Srpske je potekal v Bijeljini od 13.–15. oktobra 2025. Organizatorji so dogodek zasnovali kot prostor za izmenjavo strokovnih izkušenj, predstavitev aktualnih tem ter tehnoloških pristopov, pomembnih za razvoj geodetske stroke. Prireditev je imela močan institucionalni značaj, saj so bile v organizacijo vključene nacionalne geodetske uprave, strokovna združenja ter akademski predstavniki.

V zaključnem delu je bil predstavljen tudi primer dobrega sodelovanja – koncept posredovanja ažurnih rastrskih podatkov z uporabo komercialnih satelitskih posnetkov podjetja Planet Labs (PlanetScope). Gre za dnevno osvežene posnetke z ločljivostjo 3–5 metrov, ki bodo Sloveniji omogočili stalni nadzor nad spremembami v prostoru, prepoznavanje črnih gradenj, degradacije okolja ali nezakonitih posegov.

Vidni smo v svetu

To je eden od pomembnih gradnikov sodobne geoprostorske infrastrukture, ki temelji na hitrosti, razpoložljivosti in vključevanju.

udeležencev.

Ob robu konference so potekala srečanja z vodstvi geodetskih uprav Srbije in Republike Srbske. V ospredju: izzivi digitalizacije, interoperabilnost ter možnosti usklajenega razvoja nacionalnih sistemov prostorskih podatkov. Sogovorniki so GeoSlovenijo prepoznali kot napredno in uporabno usmeritev, primerno za prenos dobrih praks v regiji.

Udeležba Geodetske uprave RS na Saboru je bila zelo uspešna. Okrepili smo prepoznavnost Slovenije kot strokovno in strateško zrelega akterja, ki gradi prihodnost prostorskih podatkov na povezovanju, sodelovanju in tehnološki odprtosti. Dogodek je utrdil naš položaj v regiji in odprl nove poti za prenos znanja ter skupne projekte.

Tehnično srečanje in srečanje stalnih predstavnikov EuroGeographics (Bruselj, 15.–16. 10.

2025)

Na sedežu organizacije EuroGeographics v Bruslju je 15. in 16. oktobra 2025 potekalo redno tehnično srečanje predstavnikov evropskih geodetskih uprav, ki skrbijo za pretvorbo nacionalnih podatkov v obliko za vse-evropske zbirke. V dopoldanskem delu 16. novembra se je tehnično srečanje povezalo s srečanjem stalnih predstavnikov EuroGeographicsa, popoldne pa se je nadaljevalo kot samostojni sestanek; spremljati ga je bilo mogoče tudi na daljavo.

Geodetsko upravo RS je na obeh srečanjih zastopala Marjana Duhovnik, vodja Sektorja za topografski sistem in stalna predstavnica GURS pri EuroGeographicsu.

Skupinska fotografija udeležencev obeh srečanj –predstavniki tehničnih skupin in stalni predstavniki EuroGeographicsa.

Ključne točke za GURS:

• GURS redno vzdržuje podatke za območje Slovenije za tri zbirke, ki jih upravlja EuroGeographics:

• EuroRegionalMap (ERM), EuroGlobalMap (EGM) in EuroBoundaryMap (EBM).

• (EGM se pripravlja z generalizacijo iz ERM, pred vključitvijo pa GURS izvede dodatne preglede.)

• Predstavljen je bil časovni načrt obnove vseh treh zbirk v letu 2026.

• V ločenih regionalnih delavnicah so udeleženci obravnavali tehnične izzive priprave podatkov za ERM (standardizacija, usklajevanje atributov, validacije).

Vidni smo v svetu

• V skupnem dopoldanskem delu drugega dne so bile predstavljene podatkovne usmeritve EuroGeographicsa z osrednjim poudarkom na nadaljevanju projekta Open Maps for Europe 2 (OME2).

• OME2 temelji na prototipu podatkov velikih meril visoke vrednosti (HVLSP); prvi krog vključevanja med državami vključuje Slovenijo. V projektu bodo obravnavani nabori s področij hidrografije, transporta in administrativnih enot.

• Predstavljena je bila tudi odprta katastrska karta, nastala v okviru OME2, ter program izmenjave znanj med članicami.

• V popoldanskem delu so udeleženci obravnavali način poročanja EG, zakonodajne novosti in komunikacijske aktivnosti. Poseben poudarek je bil na potrjeni spremembi strategije članarin: od leta 2027 bo višina članarine temeljila na BDP posamezne države članice (odločitev Generalne skupščine 2025; o konkretnem znesku se bo glasovalo na naslednji skupščini).

Zakaj je bilo srečanje pomembno?

Srečanje potrjuje, da je vloga GURS pri oblikovanju vse-evropskih referenčnih podatkov stabilna in prepoznavna.

Vključitev Slovenije že v prvi fazi OME2/ HVLSP pomeni priznanje kakovosti naših podatkovnih procesov in krepi interoperabilnost z evropskimi partnerji.

Predstavitev rezultatov projekta »Odprti zemljevidi za Evropo 2« (OME2)

EuroGeographics je v sredo, 12. novembra 2025, v Bruslju pripravil predstavitev rezultatov projekta »Odprti zemljevidi za Evropo 2« (OME2).

V uvodnem nastopu je generalni direktor Geodetske uprave RS Tomaž Petek, ki trenutno predseduje upravnemu odboru združenja EuroGeographics, izpostavil, da je prava vrednost rezultatov projekta v tem, da so podatki uporabni po vsej Evropi. Dejal je, da EuroGeographics s kolektivno akcijo spreminja zaupanja vredne nacionalne podatke in informacije v medopravilne vseevropske podatkovne nize, pripravljene za uporabo.

Projekt OME2, ki je bil sofinanciran s strani EU, združuje nacionalne podatke z vse celine in ustvarja usklajen, obsežen evropski pogled, ki podpira cilje Evropske strategije za podatke. Projekt Open Maps For Europe 2 (OME2) nadgrajuje pet obstoječih podatkovnih zbirk, vključno s pilotnim Open Catastral Map. Več o projektu je na voljo na spletni strani združenja EuroGeographics (Home | EuroGeographics).

Dogodka so se udeležili predstavniki Eurostat-a , DG-DEFIS, EU Climate Action in DG-CONNECT, poslanec Evropskega parlamenta g. Matej Tonin in predstavniki nekaterih stalnih predstavništev v EU ter

Vidni smo v svetu

član kabineta komisarja Hadja Lahbiba, kot tudi številni predstavniki evropskih geodetskih uprav.

Utrinek z dogodka OME2 v Bruslju.

Sallie Payne Snell, generalna sekretarka in izvršna direktorica EuroGeographics-a, je v svojem nastopu prikazala, kako lahko geoprostorski podatki podprejo različne procese in tudi politične prednostne naloge in tako krepijo odločanje na podlagi dokazov.

Julien Gaffuri, inženir GIS in kartografije na Eurostatu, je predstavil, kako OME2 že zagotavlja praktične vpoglede za oblikovalce politik. “Z uporabo vseevropskega cestnega prometa lahko izvajamo analize čezmejne dostopnosti z odlično ravnjo podrobnosti,” je dejal, s čimer pokažemo, kako je mogoče nabor podatkov preizkusiti in primerjati z drugimi viri, da bi zagotovili izvedljive rezultate. Študije primerov, ki so bile predstavljene na dogodku, predstavljajo le majhen delež uporabnikov OME2. Dejansko je projekt v vseh svojih podatkovnih nizih doživel večje zanimanje in sodelovanje uporabnikov od pričakovanega. Konec septembra je portal Open Maps for Europe vključeval več kot 21.000 uporabnikov, vključno s 600 uporabniki nabora podatkov visoke vrednosti OME2.

Da bi zagotovili kontinuiteto in širitev aktivnosti tudi po zaključku projekta, je bil vzpostavljen konzorcij, ki združuje

EuroGeographics in njegove člane iz: Nemčije - Bundesamt für Kartographie und Geodäsie (BKG), Francije - IGN (Institut national de l'information géographique et forestière) in Nizozemske - Kadaster.

Letno srečanje združenja

Evropskega združenja industrije aerosnemanja - EAASI

Evropsko združenje industrije aerosnemanja oziroma zračnega geodetskega merjenja (European Association of Aerial Surveying Industries - EAASI) je v času od 18. do 21. novembra 2025 v Dubrovniku na Hrvaškem organiziralo svoj letni partnerski vrh.

EAASI je evropsko združenje industrije aerosnemanja, ustanovljeno leta 2019 kot nepridobitna organizacija s sedežem v Belgiji. Združenje povezuje podjetja, ki se ukvarjajo z zračnim geodetskim snemanjem, spodbuja uporabo kakovostnih geoprostorskih podatkov in mednarodnih standardov ter krepi sodelovanje med člani in javnimi institucijami. Njegov cilj je razvoj trajnostnega evropskega trga za geoprostorske informacije, pridobljene z aerosnemanjem.

Uvodni nagovor Tomaža Petka na srečanju EAASI.

Vidni smo v svetu

V štirih dneh srečanja v Dubrovniku je EAASI gostil zanimiv program delavnic, uvodnih predavanj in dogodkov, namenjenim industriji aerosnemanja in vzpostavljanju partnerstva pri zagotavljanju geodetske prihodnosti.

Na povabilo organizatorjev je imel uvodni govor na zasedanju predsednik združenja evropskih geodetskih uprav in generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije Tomaž Petek.

Po uvodnem pozdravu predsednika EAASI, Floriana Romanowskega, ter izvedenih dveh vabljenih predavanjih, in sicer Tomaža Petka v imenu EuroGeographics-a in Marijana Marjanovića iz Državne geodetske uprave Republike Hrvaške, je sledila dinamična panelna razprava o sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, kjer ni manjkalo iskrenih pogledov na izzive in priložnosti učinkovitejšega skupnega dela v geodetski panogi. Na programu srečanja so bile tudi številne predstavitve posameznih članov združenja EAASI in sponzorjev, ki so predstavili najnovejše dosežke in inovacije na področju tehnologije zračnega snemanja.

Ob zaključku prvega dne zasedanja je odhajajoči predsednik združenja EAASI Florian Romanowski podelil nagrado za izjemno diplomsko nalogo EAASI 2025. Prejel jo je dr. Weixiao Gaoju, ki je v svoji nalogi z naslovom »Semantično razumevanje urbanih scen iz teksturnih mrež, pokazal na izjemen občutek naslednje generacije strokovnjakov, da okrepijo povezavo med zračnim merjenjem in zdravim poslovnim razmišljanjem.

Kot vedno pa največjo vrednost prinašajo prav neformalni pogovori med dogodki – srečevanja s kolegi, izmenjava izkušenj in odkrivanje svežih idej, ki bogatijo geoinformacijsko skupnost.

Slovenija soustvarja evropsko prihodnost Geoprostorske umetne inteligence

Konec novembra lanskega leta je v Rotterdamu potekalo prvo srečanje nove posebne interesne skupine, angleško imenovane GeoAI Special Interest Group (SIG), ki deluje znotraj Evropske organizacije za raziskavo prostorskih podatkov –EuroSDR (European Spatial Data Research).

Geoprostorska umetna inteligenca je uporaba umetne inteligence (UI), združene z geoprostorskimi podatki, znanostjo in tehnologijo, za pospešitev razumevanja poslovnih priložnosti, vplivov na okolje in operativnih tveganj v resničnem svetu. Organizacije modernizirajo delovanje, da bi poslovale v velikem obsegu s pomočjo avtomatizirane generacije podatkov ter dostopnih prostorskih orodij in algoritmov.

Začetek delavnice v prostorih Kadaster Geo Expertise Center.

Evropski geoinformacijski prostor se hitro spreminja, pri tem pa ima ključno vlogo Evropska organizacija za raziskavo prostorskih podatkov – EuroSDR (European

Vidni smo v svetu

Spatial Data Research), ki že desetletja povezuje nacionalne kartografske in geodetske uprave ter akademske institucije po Evropi. Njena posebnost je, da deluje kot most med raziskovalnimi dosežki in operativnim delom državnih agencij.

Da bi to povezavo še okrepili na področju umetne inteligence, je bila ustanovljena nova posebna interesna skupina, imenovana GeoAI Special Interest Group (SIG), katere prvo srečanje je od 26. do 28. novembra 2025 potekalo v Rotterdamu.

Delavnice so se aktivno udeležili predstavniki več kot desetih držav ter raziskovalci in strokovnjaki iz industrije, med njimi tudi delegacija iz Slovenije: mag. Melita Ulbl - Geodetska uprava RS, Urad za množično vrednotenje nepremičnin in mag. Primož Melanšek - Geodetska uprava RS Urad za nepremičnine ter dr. Anka Lisec z Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Dogodek ni bil klasična konferenca, temveč je bil organiziran v obliki intenzivne interaktivne delavnice, v kateri je bilo potrebno stalno sodelovanje: izmenjava idej, oblikovanje predlogov, skupno načrtovanje ter iskanje poti, kako umetna inteligenca lahko izboljša upravljanje in uporabo prostorskih podatkov v Evropi.

Glavni cilj srečanja je bil oblikovati vizijo in razvojni načrt za novo interesno skupino GeoAI (SIG). Razprave so se osredotočale na ključne izzive, kot so standardizacija podatkov in modelov (angleško Open Geospatial Consortium - OGC), pravni okvir za uporabo umetne inteligence ter vzpostavitev kataloga modelov, ki bi državam omogočil deljenje in ponovno uporabo tehnologij. Udeleženci so definirali tudi kratkoročne cilje, med drugim izvedbo testnih primerov in

programov usposabljanja, ter dolgoročno vizijo, ki vključuje oblikovanje evropskega referenčnega standarda GeoAI ter integracijo velikih jezikovnih modelov (LLM - large language models) v geoportale. Za namen skupnega povezovanja naj bi v prihodnosti zaživel tudi portal skupine GeoAI SIG.

Posebej je bil poudarjen širši kontekst delovanja. Evropska organizacija za raziskavo prostorskih podatkov - EuroSDR skrbi, da rezultati raziskav ne ostanejo le v akademskem prostoru, temveč se prenesejo v vsakodnevne postopke nacionalnih geodetskih uprav. Državam nudi platformo zaupanja, kjer lahko brez tekmovalnosti primerjajo svoje pristope, testirajo nove metode, izmenjujejo izkušnje, razvijajo skupne smernice in se učijo ena od druge. To je še posebej pomembno danes, ko se geodetske evidence in prostorski podatki posodabljajo z uporabo geodetske metode za merjenje razdalje s pomočjo laserskih žarkov - Lidar (Light Detection and Ranging), satelitskih posnetkov, fotogrametrije in tridimenzionalnega - 3D modeliranja, tehnologije pa se razvijajo hitreje, kot jih lahko posamezne države same implementirajo.

GeoAI delavnice EuroSDR v Rotterdamu.

Zelo zanimivo je bilo slišati primere, kako umetno inteligenco že uporabljajo nekatere evropske geodetske uprave. Švedski Lantmäteriet (švedska uprava za kartiranje, katastrske zadeve in registracijo zemljišč) tako razvija rešitve za samodejno

Vidni smo v svetu

prepoznavanje cest in stavb na ortofotih in Lidarju, s čimer pomembno skrajšujejo čas posodabljanja kartografskih podatkov. Estonska geodetska uprava uporablja strojno učenje za prepoznavanje sprememb v pokrivnosti tal in za avtomatsko posodabljanje topografskih baz. Nizozemski Kadaster (nizozemski katastrski, zemljiški in kartografski urad) pa uporablja modele za prepoznavanje objektov, kot so sončne elektrarne in skladiščni kompleksi, kar jim omogoča hitrejše in bolj natančno spremljanje rabe prostora. Tovrstne rešitve so dokaz, da se AI v geodeziji ne uporablja več le eksperimentalno, temveč je pogosto že kot del rednih delovnih procesov.

Zakaj je sodelovanje v posebni interesni skupini SIG GeoAI pomembno za Slovenijo?

Umetna inteligenca postaja nepogrešljiva v vseh panogah, geoinformacijski sektor pa pri tem ni izjema. Prostorski portali vsebujejo ogromne količine podatkov, vendar jih uporabniki pogosto težko najdejo in razumejo. Veliki jezikovni modeli - LLMji lahko to spremenijo, saj omogočajo razvoj pametnih asistentov, ki uporabnika vodijo skozi podatkovne baze, pojasnjujejo postopke in pomagajo razumeti prostorske informacije. Pri obdelavi satelitskih posnetkov, letalskih posnetkov - DOF in drugih obsežnih podatkovnih nizov pa AI ponuja rešitve za avtomatizacijo postopkov, zmanjšanje stroškov in izboljšanje kakovosti informacij.

Ključno je, da se v takšnih pobudah vključujejo zaposleni z različnih področij GURS-a: strokovnjaki, ki skrbijo za pridobivanje podatkov (npr. iz satelitskih posnetkov, DOF-ov), ter uporabniki teh podatkov iz različnih oddelkov, kot sta Urad za nepremičnine (UN) in Urad za množično vrednotenje nepremičnin (UMVN). Le

s sodelovanjem vseh deležnikov lahko določimo, katere podatke je smiselno pridobivati in hkrati razumemo postopke njihovega nastajanja. To znanje je temelj za kakovostno uporabo podatkov v nadaljnjih procesih. Mednarodno sodelovanje je pri tem ključnega pomena. Geografske značilnosti držav se pogosto prekrivajo, njihovi izzivi pa so podobni. Skupni razvoj in deljenje modelov preprečujeta podvajanje dela, omogočata hitrejši napredek in krepita evropsko inter operabilnost podatkov. Kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v predstavitvah Evropske organizacije za raziskavo prostorskih podatkov EuroSDR, prav to povezovanje omogoča, da se inovacije prenesejo v operativno prakso: od katastrov in registrov nepremičnin do 3D modelov in nacionalnih topografskih baz.

Za Geodetsko upravo RS sodelovanje v posebni interesni skupini SIG GeoAI predstavlja strateško priložnost: dostop do najnovejšega znanja, soustvarjanje evropskih standardov, možnost vključevanja v mednarodne projekte in razvoj naprednih storitev za uporabnike. Pričakovati je mogoče napredek pri razvoju inteligentnih asistentskih sistemov, boljših procesov posodabljanja podatkov in učinkovitejšega upravljanja prostora.

Rotterdamsko srečanje je tako postavilo temelje za evropsko skupnost Geoprostorska umetna inteligenca, angleško Geospatial artificial intelligence - GeoAI, v kateri bo Slovenija od začetka aktivno sodelovala. To je pomemben korak k sodobnim, inteligentnim in uporabnikom prijaznim geoinformacijskim storitvam prihodnosti.

Bonton na zabaven način

Bonton na GURS-u –po službeni karti!

(pripravila Ksenija Mihajlović)

1. Pozdrav je kot dober zemljevid

6. Humor da, a zmerno

7. Čas je vrednota Vsak vstop v pisarno naj se začne s prijaznim “Dober dan!”. Brez tega se lahko hitro izgubiš v labirintu mrkih pogledov.

Šale so kot meje parcel – če jih prestopiš, lahko nastanejo spori. Raje zadrži zdravo mero dobre volje.

2. Kava je skupno dobro

Kavni aparat ni osebna lastnina – ne obnašaj se, kot da imaš na njej parcelno številko. Če spiješ zadnjo kapljico skuhane kave, naredi »vpis spremembe« in pripravi novo rundo.

3. Telefon ni megafon

Ko govoriš po telefonu, ne pozabi, da nisi na licitaciji zemljišč. Govori tiho, razumljivo in brez eko odmeva.

4. E-pošta naj bo urejena kot kataster

Kratka, jasna in s pravo “parcelo” (temo). Nikar ne piši e-romanov in ne uporabljaj Caps Locka – to je kot bi kričal čez celo občino.

5. Red v pisarni = red v evidenci

Papirji, fascikli in mape naj bodo urejeni, da ne bo treba vlagati v “arheološke raziskave” ob iskanju enega dokumenta.

Na GURS-u se čas meri natančno kot koordinate GPS. Spoštuj roke, prihajaj pravočasno in ne zavlačuj.

8. Vrata se ne zaloputnejo

Ne hodimo po pisarnah kot gradbeni stroji. Tiho odpri in zapri – to ni geodetska izmera potresov.

9. Sodelavci niso samo številke

Za mizo sedi človek, ne “parcelna enota”. Vzemi si čas za prijazen klepet – tudi par minut lahko izboljša vzdušje in odnose.

10. Skupaj do cilja

Tako kot se zemljišče deli, se tudi delo deli. Ko kdo potrebuje pomoč, bodi geodet dobre volje – pokaži pot in pomagaj, da bo vsem lažje.

Mediji o nas

Kot verjetno veste, v službi za odnose z javnostmi na Geodetski upravi RS vsakodnevno prek clipping-a in po družbenih omrežjih spremljamo vse objave, v katerih se pojavlja naša institucija.

Clipping je postopek spremljanja medijskih objav, ki poteka prek izbranih ključnih besed, z namenom iskanja informacij z določenega področja, ki zanima naročnika. Informacije o pojavjanju GURS v medijih prejemamo dnevno, razen ob nedeljah, in sicer jih dobimo v obliki vnaprej dogovorjenih terminskih poročil.

Tako smo pri pregledu le teh ugotovili, da smo se v drugi polovici leta med novicami pojavili 109 krat.

Že v prejšnjem Zemljovidu smo vam povedali, da nas najdete na naslednjih družbenih omrežjih:

GeodetskaupravaRS

(trenutno 329 sledilcev, število sledilcev smo povečali za 28 %)

geodetska.uprava.rs

(trenutno 143 sledilcev, število sledilcev smo povečali za 52 %)

geodetska-uprava-rs

(trenutno 269 sledilcev, število sledilcev smo povečali za 224 %)

GURS-eProstor

(trenutno 163 naročnikov, število sledilcev smo povečali za 7 %)

Glede na to, da je na GURS zaposlenih več kot 450 oseb, resnično apeliramo na vse, da sledijo našim stranem in nam na ta način pomagajo dvigovati interakcijo z našimi uporabniki.

Veseli bomo, če nas boste tudi zaposleni redno spremljali na vseh omrežjih, v Službi za odnose z javnostmi pa so na našem e-naslovu pr.gurs@gov.si dobrodošli vsi predlogi za objavo.

Vabimo vas, da nas sproti obveščate o vaših aktivnostih, o zanimivostih s terena ter nam pošiljate novičke skupaj s slikami, da bodo naša družbena omrežja postala še bolj zanimiva za širšo javnost. Opažamo namreč, da večina ljudi sploh ne ve, s koliko raznolikimi procesi, projekti ter delovnimi področji se naša institucija dejansko ukvarja.

GURS smo mi vsi, zato vas vabimo, da nam pomagate z vašimi idejami in prispevki!

Računalniške novice

(pripravlja Saša Sladič)

Zakaj je pomembno v brskalnikih zapirati zavihke?

Zapiranje zavihkov v brskalniku je pomembno predvsem iz treh razlogov: zmogljivost, varnost in preglednost.

1. Zmogljivost

• Poraba pomnilnika (RAM) – Vsak odprt zavihek teče kot ločen proces in porablja del sistemskega pomnilnika. Če jih je preveč, se računalnik začne upočasnjevati, še posebej pri starejših napravah ali če imate omejen RAM.

• Obremenitev procesorja (CPU) – Nekateri zavihki (npr. z videoposnetki, animacijami, interaktivnimi stranmi) ves čas aktivno porabljajo procesorsko moč, tudi v ozadju.

• Poraba baterije – Na prenosnikih in telefonih lahko veliko zavihkov bistveno skrajša čas delovanja baterije.

2. Varnost in zasebnost

• Aktivni skripti – Tudi ko zavihek ni v ospredju, lahko še vedno izvaja skripte, ki zbirajo podatke, spremljajo dejavnost ali celo poskušajo izkoristiti varnostne ranljivosti.

• Seje in prijave – Odprti zavihki z aktivnimi prijavami (npr. spletna banka, e-pošta) pomenijo večje tveganje, če kdo drug dobi dostop do računalnika ali telefona.

• Manjša izpostavljenost oglaševalskim sledilcem – Manj odprtih zavihkov pomeni manj mest, kjer vas lahko spremljajo s piškotki in skriptami.

3. Preglednost in produktivnost

• Lažje se znajdete – Veliko odprtih zavihkov povzroči, da se naslovi in ikone stisnejo, kar otežuje hitro prepoznavanje prave strani.

• Manj motenj – Odprti zavihki vas lahko nehote zvabijo k nepomembnim vsebinam.

• Hitrejše zaganjanje brskalnika – Če imate nastavljeno, da se ob zagonu obnovijo vsi zavihki, bo brskalnik pri več sto zavihkih startal zelo počasi.

Praktični trik: Če nočete izgubiti vsebine, namesto da pustite zavihek odprt, ga lahko shranite med zaznamke.

V vsaki snežinki je geometrija narave, v vsaki evidenci pa odgovornost, da jo pravilno zabeležimo.