12 minute read
na 83,7 % leta 2019 (na ravni Slovenije je delež
5. FINANČNI OKVIR
Za doseganje postavljenih ciljev je vrednost v pedhodnem poglavju predstavljenih ukrepov Razvojnega načrta za Biosferno območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije do vključno 2025 ocenjena na 10.190.000 EUR.
Advertisement
Na ravni posameznih projektov so indikativno ocenjeni tudi potencialni finančni viri. Slednje smo razdelili v štiri glavne skupine:
1. SREDSTVA OBČIN za financiranje osnovnega letnega programa SJA v višini med
200.000 in 400.000 EUR na leto, ki zagotavljajo obstoj in delovanje struktur in kadrov SJA ter nujno potrebno vzdrževanje skupne digitalne, promocijske, rezervacijske in fizične turistične infrastrukture (pr. Juliana Trail).
Z razvojem skupnih produktov in širjenjem infrastrukture bo osnovni program z leti naraščal, zato predvidevamo, da bo potrebno dosedanji letni znesek osnovnega programa v višini 205.000 EUR letno poviševati do višine cca 400.000 EUR letno. Model financiranja osnovnega programa temelji na pogodbeno določeni letni članarini turističnega območja (5.000 EUR na turistično območje) in deležu od preostanka skupne višine letnega programa po ključu. Dosedanji dogovorjeni ključ delitve višine sofinanciranja med turistična območja predstavlja koeficient, ki temelji na deležu nočitev (50 %) in ležišč (50 %) posameznega turističnega območja znotraj SJA.
2. ZDRUŽEVANJE OBSTOJEČIH FINANČNIH IN KADROVSKIH VIROV ČLANIC SJA
(destinacij in JZ TNP) za doseganje sinergij, predvsem na področju trženja in razvoja v višini med 200.000 in 400.000 EUR na leto.
V projektnem načrtu (Priloga št. 1 – na voljo v ločeni prilogi št. 2) so okvirno opredeljeni projekti, kjer je združevanje destinacijskih virov smotrno.
3. FINANCIRANJE PROJEKTOV IZ NAMENSKIH TERITORIALNIH PROGRAMOV, ki
pokrivajo območje BOJA: sredstva na podlagi ZTNP-1 in sredstva EU za: i) razvoj skupnosti in podeželja za območja lokalnih akcijskih skupin (LAS), ii) sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb nove generacije (CTN-2) in iii) sredstva iz mehanizma dogovora za razvoj regij (DRR).
Gre za finančne programe, ki se oblikujejo od spodaj navzgor in jih lahko občine oz. DMMOji prek upravljavcev programov (JZ TNP in razvojnih agencij) predlagajo in prek razpisov oziroma neposredno zagotovijo financiranje vsebin iz predmetnega razvojnega načrta.
4. FINANCIRANJE PROJEKTOV NA PODLAGI USPEŠNE PRIPRAVE PROJEKTOV in
kandidiranja na javnih razpisih ostalih programov, ki izhajajo iz modificiranega obstoječega in novega večletnega finančnega okvira EU (2014-2020, 2021-2027), Načrta za okrevanje in odportnost RS po Covid-19, transnacionalnih programov (predvsem INTERREG,
Creative Europe ipd.), NFM/EEA sredstev in sredstev proračuna RS (STO, podnebni sklad, eko sklad ipd.). Štiri skupine sredstev so prikazane v sliki na naslednji strani.
Slika 27: Okvirna struktura predvidenih virov financiranja razvojnega načrta
OBČINE
OSNOVNI PROGRAM, KI ZAGOTAVLJA OBSTOJ SJA, VZDRŽEVANJE INFRASTRUKTURE IN MINIMALNI RAZVOJ
ZDRUŽEVANJE OBSTOJEČIH VIROV JZ TNP IN DESTINACIJ
ZDRUŽEVANJE FINANČNIH IN KADROVSKIH VIROV POSAMEZNIH DESTINACIJ IN JZ TNP ZA DOSEGANJE SINERGIJ NA PODROČJU TRŽENJA IN RAZVOJA.
200.000 – 400.000 € letno 200.000 – 400.000 € letno
Min 1 mio € letno
NAMENSKI TERITORIALNI PROGRAMSKI VIRI ZTNP-1 LAS CTN-2 DRR
SOOBLIKOVANJE ALI RAZVOJ LASTNIH PROGRAMOV, KI SO NAMENSKO USMERJENI V RAZVOJ OBMOČJA IN PRIORITETNIH PROJEKTOV BOJA.
400.000 - 500.000 € letno
ZUNANJI PROJEKTNI VIRI
VFO 2014-2020 NOO REACT C19 VFO 2021-2027 INTERREG NFM/EEA
NAČRTEN RAZVOJ IN PRIJAVE SKUPNIH PROJEKTOV, KI OMOGOČAJO TRAJNOSTNI PREBOJ OPREDELJEN Z NAČRTOM.
GLEJ PROGRAMSKOPROJEKTNO MATRIKO.
500.000 € - 1 € letno
Medtem ko sta prvi in drugi sklop virov financiranja v neposredni pristojnosti občin in destinacij, bo pri tretjem stebru pomembno tesno sodelovanje SJA z razvojnimi agencijami pri pripravi razvojnih programov in izvedbenih načrtov, ki bodo upoštevali usmeritve iz tega razvojnega načrta.
POZOR! Območje BOJA se nahaja v dveh razvojnih regijah Gorenjski in Goriški, zato je financiranje celovitih projektov zaradi različnih administrativnih, vsebinskih in časovnih okvirov ločenih teritorialnih programov (pr. LAS Dolina Soče, LAS Gorenjska košarica, DRR Goriška, DRR Gorenjska) zelo zapleteno in zaradi tega manj učinkovito. Vzpostavitev enovitega finančnega programa za območje BOJA (pr. LAS, CTN-2) bi pomembno pospešilo izvajanje predmetnega razvojnega načrta, kakor tudi povezanih programov Načrta upravljanja TNP in Celostne prometne strategije. Za četrti steber je ključna pravočasna in kakovostna priprava projektov na strani SJA in njenih partnerjev.
V ta namen je v Sliki 28 glede na današnje poznavanje vsebin načrtovanih različnih programskih dokumentov predstavljena strategija možnih projektnih prijav na posamezne javne razpise oziroma napovedana prioritetna področja ciljev in intervencij Evropske unije in Republike Slovenije v naslednjih letih.
Slika 28: Strateška matrika projektnih tem razvojnega načrta glede na pričakovane programe in razpise
6. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE
6.1 Sprejem razvojnega načrta
Razvojni načrt za Biosferno območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije 2025 potrdi Upravni odbor SJA ter župani občin sodelujočih v Biosfernem območju. Direktor SJA z razvojnim načrtom seznani občinske svete iz območja BOJA, ki izrazijo željo po predstavitvi.
ORGANIZACIJA IN ODGOVORNOST IZVAJANJA: SKUPNOST JULIJSKE ALPE
Za izvajanje razvojnega načrta je zadolžena Skupnost Julijske Alpe, ki jo sestavljajo destinacijske management organizacije BOJA, Javni zavod Triglavski narodni park in trženjska partnerja Občina Kanal ob Soči in Občina Brda.
Do preoblikovanja v drugo oziroma samostojno pravno obliko Skupnost Julijske Alpe deluje na pogodbenem modelu skladno z obstoječo pogodbo.
SJA pravno-formalno predstavljajo nosilna destinacija SJA, t.j. Turizem Bohinj. Skupnost SJA do preoblikovanja vodi direktor Turizma Bohinj v sodelovanju z upravnim odborom. Pooblastila in naloge direktorja SJA in upravnega odbora skladno z obstoječim modelom so prikazana v shemi na naslednji strani.
Pri izvajanju razvojnega načrta SJA tesno sodeluje z razvojnimi agencijami, ki delujejo na njenem območju. Predstavniki razvojnih agencije PRC, Ragor in BSC Kranj v upravnem odboru sodelujejo kot opazovalci.
Operativno se razvojni načrt izvaja prek vsakoletnega operativnega programa delovanja SJA, v katerem so prikazane tako tekoče naloge (osnovni obseg financiranja s strani občin), razširjene naloge (financiranje z združevanjem sredstev destinacij) in projekti.
Funkcijsko SJA delujejo na štirih področjih – centrih, ki sovpadajo s štirimi fokusnimi področji predmetnega razvojnega načrta.
Za izvajanje projektov in zahtevnejših nalog se znotraj in med centri oblikujejo dinamične ad hok ali tudi trajnejše projektne skupine. Projektne skupine sestavljajo zaposleni v DMMO-jih in zunanji sodelavci SJA. Funkcijska povezava med vsebinami razvojnega načrta, centri SJA in področji delovanja potencialnih projektnih skupin je prikazana v Sliki 29.
SPREMLJANJE IZVAJANJA
Za spremljanje izvajanja razvojnega načrta je zadolžen direktor/-ica SJA v sodelovanju s koordinatorjem/ koordinatorico SJA. Vodstvo SJA skupaj z letnim poročilom upravnemu odboru SJA poroča tudi o uresničevanju razvojnega načrta. Ključni elementi spremljanja so: 1. Doseganje ciljev in kazalnikov uspešnosti. 2. Opredelitev odstopanj s predlogom za omilitev tveganj oziroma pospešitev izvajanja strategije v primeru večjih zaostankov.
VMESNA OCENA IZVAJANJA IN PREDLOG SPREMEMB Na sredini obdobja izvajanja strategije (predvidoma v letih 2022 - 2023) se izdela vmesna ocena izvajanja in predlaga sprememba razvojnega načrta, v kolikor je potrebna.
Slika 29: Pogodbena organizacijska shema Skupnosti Julijske Alpe
Ustanovni člani (podpisniki pogodbe)
> Turistično območje Bled: Turizem Bled in Občina
Bled > Turistično območje Bohinj: Turizem Bohinj in
Občina Bohinj > Turistično območje Radovljica: Turizem in kultura
Radovljica in Občina Radovljica > Turistično območje Kranjska Gora: Turizem
Kranjska Gora in Občina Kranjska Gora > Turistično območje Občina Gorje: Občina Gorje > Turistično območje Jesenice: Občina Jesenice > Turistično območje Žirovnica: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in Občina Žirovnica > Turistično območje Dolina Soče: Turizem Doline Soče in Občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči* > Turistično območje Brda: Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Občina Brda** > Javni zavod Triglavski narodni park: JZ TNP
Pogodba o vzpostavitvi in financiranju programa turistične destinacijske organizacije Skupnost Julijske Alpe (veljavna od 1.1.2018 – 31.12.2022)
Upravni odbor SJA
(delovanje podrobno opredeljuje Poslovnik UO) Sestava: po 1 predstavnik vsakega turističnega območja (= direktor destinacijske organizacije oz. kjer slednja ni ustanovljena – druga s strani župana imenovana oseba) in 1 predstavnik JZ TNP Mandat članov: sovpada z dolžino veljavnosti pogodbe o vzpostavitvi SJA Nadomeščanje: člane nadomešča pooblaščeni namestnik Glasovalne pravice: UO SJA ima 100 glasov. Število glasov je določeno v 4. členu poslovnika glede na delež financiranja posameznega člana. Predsedujoči UO: Direktor (-ica) SJA Opazovalci: predstavniki razvojnih agencij PRC, Ragor in BSC
Okvirne naloge:
1. strateško usmerja in nadzoruje delovanje Skupnosti Julijskih Alp, 2. sprejme poslovnik delovanja UO, 3. potrjuje razvojni načrt oziroma strategijo turističnega območja Julijske Alpe, 4. obravnava in potrjuje letni program s finančnim načrtom, 5. obravnava in potrjuje končno poročilo, 6. obravnava predloge vsebinskih sprememb in morebitnih finančnih prerazporeditev znotraj letnega finančnega načrta, 7. definira, obravnava in razrešuje razmerja med partnerji, 8. usklajuje in dogovarja ključne sprotne aktivnosti oz. projekte, 9. obravnava in dogovori stališče Skupnosti Julijskih Alp do aktualnih tem in težav, 10. obravnava druge za razvoj turizma BOJA ključne vsebine.
Direktor (-ica) Skupnosti Julijske Alpe
= direktor(-ica) nosilne organizacije
Okvirne naloge:
> vodi, zastopa in predstavlja SJA, > pripravi in spremlja izvajanje letnega vsebinskega in finančnega načrta, > skrbi za financiranje SJA, > daje pobude za sklic in vsebino sej upravnega odbora, > imenuje projektne skupine in > druge naloge.
Center za RAZVOJ Koordinator (-ica) DMO Julijske Alpe Okvirne naloge:
> izvaja vse tekoče stalne naloge DMO JA (glej predhodno poglavje), > spremlja izvajanje projektnih nalog (glej predhodno poglavje), > pomaga vodji DMO JA.
Center za TRŽENJE Center za UPRAVLJANJE Center za IDENTITETO
Projektna skupina Projektna skupina Projektna skupina Projektna skupina
Opomba: *Občina Kanal ob Soči ni ustanovna članica. Od leta 2020 se je pogodbeno priključila Turizmu Dolina Soče. SJA jo obravnava kot trženjskega partnerja izven območja BOJA. ** Občina Brda je ustanovna članica Skupnosti Julijske Alpe, vendar pa geografsko ni del BOJA. SJA jo obravnava kot trženjskega partnerja izven območja BOJA
Slika 30: Okvirna matrika projektov razvojnega načrta glede na zunanje vire financiranja
Slika 31: Ravni delovanja in ključne vloge po posameznih ravneh
6.2 Odnos do širitve Skupnosti Julijskih Alp
POLITIKA DO ŠIRITVE SJA
Skupnost Julijske Alpe je v letih 2019 in 2020 prejela več pobud za priključitev bližnjih občin. Po preučitvi prednosti in slabosti oziroma priložnosti in tveganj so člani oblikovali zaključek, da Skupnost Julijske Alpe še ni zrela za širitev, ključne značilnosti glede modela oziroma članstva pa so naslednje: 1. Jedro in fokus delovanja SJA je UNESCO BOJA območje, prioriteta pa vzpostavitev
učinkovitejše notranje organiziranosti.
2. SJA je odprta in zainteresirana za projektno in produktno sodelovanje s konceptualno sorodnimi, bližnjimi in čezmejnimi destinacijami. 3. Potrebna je ureditev statusa Občin Kanal in Goriška Brda, ki imajo zdaj v SJA status trženjskega partnerja.
MOŽNI KRITERIJI V PRIHODNJE
Dolgoročno so možni potencialni kriteriji vstopa:
1. Širitev UNESCO MAB; 2. Dodana vrednost za JA = atrakcija, infrastruktura ipd., ki jo prinaša nov član; 3. Geografska povezanost; 4. Alpski značaj/del alpske makro destinacije; 5. Trajnostne zaveze; 6. Profesionalni DMMO/TIC (minimalno); 7. Pristopnina in zaveza za vlaganje v razvojne aktivnosti.
Slika 32: Prikaz pobud za širitev ter koncept, kjer se ločuje notranje temeljno območje BOJA in zunanje/širše projektno oziroma produktno sodelovanje
6.3 Analiza in upravljanje s tveganji
Izvajanje razvojnega načrta bo skozi petletno obdobje podvrženo številnim dejavnikom tveganja, tako znotraj biosfernega območja Julijskih Alp, kakor tudi zunanjim vplivom.
Uspešnost izvajanja razvojnega načrta bo tako odvisna od sposobnosti Skupnosti Julijske Alpe za pravočasno zaznavanje in upravljanje s tveganji. Dejstvo je, da uspeh in poraz poganjajo isti viri. Dejavniki tveganja temeljijo na predvidevanjih objektivnih tveganj, na katere v času načrtovanja partnerji ne morejo vplivati. V nadaljevanju so opredeljeni ključni dejavniki tveganja in možni omilitveni ukrepi, ki jih izvaja SJA za zmanjšanje njihovega vpliva na postavljene cilje.
Posamezne dejavnike tveganj smo ocenili glede na možnost pojavljanja po naslednji metodologiji:
> ocena verjetnosti dogodka (VD) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja), > ocena posledic (P) v razponu od 1 (najnižja) do 5 (najvišja), > skupna ocean tveganja: SOT = VD x OP.
Tabela 3: Analiza tveganj z omilitvenimi ukrepi
Tveganja
UPAD MOTIVACIJE
energije in zaupanja DMMO in JZ TNP za sodelovanje v SJA in uresničevanje nove razvojne vizije BOJA iz tega razvojnega načrta
POMANJKLJIVE
KOMPETENCE DMMO in kadrovski viri SJA za vodenje kompleksnega trajnostnega re-seta destinacije skladno z novo vizijo BOJA in učinkovito mrežno delovanje
UPAD PODPORE IN ZAUPANJA OBČIN in ključnih deležnikov Omilitveni ukrepi
> Enakopravno vključevanje članov > Upoštevanje raznolikosti in posebnosti posameznih destinacij > Transparentno sodelovanje in odločanje > Poštenost in srčnost delovanja > Redna in neformalna druženja > Uveljavljanje, spodbujanje in angažiranje kadrov DMMO in JZ TNP za ustvarjalno in timsko sodelovanje na ravni SJA > Jasnejša organizacijska struktura centrov in njihovih vodij ter nalog projektnih skupin > Dogovor o povečanju tima na ravni SJA –dodatnem financiranju kadrov > Odprtost za ideje in talente > Ustvarjanje priložnost za medsebojno učenje in napredek kadrov DMMO (izmenjave znotraj in izven BOJA..) > Angažiranje vrhunskih zunanjih slovenskih in tujih strokovnjakov za posamezna področja > Mreženje z najboljšimi strokovnjaki, inštituti, destinacijami, posamezniki … > Transparentno in učinkovito delovanje in financiranje > Pošten, odprt in reden dialog z občinami, razvojnimi agencijami in drugimi deležniki > Uresničevanje obljub
VD OP SOT
1 5 5
2 3 6
2 4 8
Tveganja
OMEJENA PRIPADNOST TURISTIČNEGA PODJETNIŠKEGA SEKTORJA NOVI
STRATEGIJI: kratkoročni poslovni učinki prevladajo nad dolgoročno trajnostno vizijo BOJA
PREPOČASNO PRILAGAJANJE NOVI REALNOSTI PO C-19 IN ZAOSTAJANJE ZA GLOBALNIMI TRENDI:
neustrezno in prepočasno prilagajanje novi realnosti po Covid-19, podnebnim spremembam, digitalizaciji, spremenjenim makroekonomskih in globalnim turističnim tokovom v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami.
SLABŠANJE DEMOGRAFSKE SLIKE območja BOJA in nadaljnji BEG MOŽGANOV Omilitveni ukrepi
> Upoštevanje raznolikosti in posebnosti posameznih destinacij > Sprotno odpravljanje težav in pomislekov > Zagotovitev skladnosti destinacijskih strategij z novo vizijo BOJA > Predstavljanje strategije v različnih okoljih > Enotnost in kontinuiteta v komunikaciji in sporočanju vizije do ponudnikov in turistov/ obiskovalcev ter prebivalcev > Neprestano informiranje, usposabljanje in opolnomočenje turističnih ponudnikov > Organiziranje individualne podpore ponudnikom pri razumevanju in udejanjanju trajnostnih konceptov > Osredotočanje na izvedbo bistvenih projektov zelenega in butičnega prehoda na ravni produktov in podjetij ter digitalizacije, mobilnosti in desezonalizacije BOJA > Iskrenost in izvirnost v komuniciranju s trgi > V BOJA ne posnemamo, ampak ustvarjamo trende > Organiziranje individualne podpore ponudnikom pri prilagajanju na nove trge, segmente in profile turistov
VD OP SOT
2 5 10
2 5 10
> Prednostno spodbujanje mladih kadrov, mladih podjetnikov in mladih prevzemnikov kmetij k vključevanju v projekte BOJA > Vpliv na nacionalne demografske, stanovanjske in regionalne politike 3 5 15
Skupna ocena tveganja za realizacijo strategije je nizka do srednja (54 od 125 točk).
Največjo pozornost bo potrebno nameniti tveganjem, katerih skupna ocena presega 10 točk:
1. Pripadnost turističnega sektorja novi strategiji; 2. Prepočasno prilagajanje novi realnosti po Covid-19 in zaostajanje za globalnimi trendi v primerjavi s konkurenčnimi destinacijami; 3. Slabšanje demografske slike in nadaljnji beg možganov.
VIRI
Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev »Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 20172021« (Hosting, 2021) Smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022-2028 –POVZETEK (MGRT, 2021) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (MGRT, 2017) Program dela STO za leto 2020 in 2021 (STO, 2021) Razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe kot turistične destinacije - Načrt opredeljuje turistični razvoj Biosfernega območja Julijske Alpe (program UNESCO MAB) kot trajnostne turistične destinacije v obdobju 2016-2020 (BOJA, 2016) Strateški dokumenti v pripravi v času priprave Razvojnega načrta: Celostna prometna strategija Julijskih Alp (PRC) Akcijskega načrta za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP) Regionalni razvojni program Gorenjske 2021-2027 (BSC) Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške) 2021-2027 (PRC)
